Page 190 - Homo senescens II: izbrane teme

Ana Krajnc

tuaciji ali, kot jo imenujemo na UTŽO, »preletavanju gnezd«. Študentje imajo
veliko svobodo, da poiščejo novo skupimo, če jim študijska skupina, v katero
so se vključili, že na začetku ne ustreza. Sami odločajo, dajo pobudo za iska-
nje nove, druge skupine in s pomočjo strokovne službe sami urejajo prehod
vanjo. Ko po lastnih občutkih najdejo novo študijsko skupino, ki jim osebno
ustreza, le-ta, ko se vanjo integrirajo, postane njihova »druga družina«, dobi
vlogo primarne socialne skupine (Bizovičar in Krajnc 2017).
Večina študentov svoje študijske skupine nikoli ne zapusti. Z njo se uja-
mejo, cenijo nove socialne stike in prijateljstva. Študijska skupina jim osebno
veliko pomeni, vanjo so vraščeni, zato je ne bi nikoli zapustili, kar po podat-
kih raziskave (Čeh 2015) meni kar 91 vprašanih starejših študentov. Samo
9 jih izraža nezadovoljstvo s sedanjo skupino, kar predstavlja potencialni
osip. Dejanski osip je minimalen, do 5, bodisi zaradi smrti ali hude bolezni,
pojavijo se nove potrebe, npr. to, da pomagajo paziti vnuke, včasih je vzrok
preselitev v dom za starejše ipd.
Ko sestarejši odloči in sepridruži UTŽO,psihosocialno veliko pridobi,vzpo-
stavi nove odnose in z učenjem nenehno pridobiva nova spoznanja. UTŽO ni
šola, ki traja tri ali pet let, temveč je del vseživljenjskega izobraževanja. Za
starejše študente in študentke izobraževanje postane način življenja.
Nasproten pojavfluktuaciji jevizobraževanjustarejših težnja,daformirane
študijske skupine ostajajo skupaj dolgo, čeprav se zamenja mentor ali pa štu-
dijska snov. Študentje izkazujejo visoko stopnjo osebne pripadnosti skupini,
saj se je študijska skupina razvila v primarno socialno skupino. Študijske sku-
pine so skoraj nerazdružljive, ker so člani navezani drug na drugega. Povezu-
jejo jih zaupanje, odgovornost in spoštovanje ter skupno delovanje, kar daje
ugodno podlago za kakovostno socialno klimo.
Skupina kmalu postane skupnost. Po zaključku predavanj člani večinoma
nadaljujejo klepet ob kavi. V pogovorih ugotavljajo socialno klimo skupine,
kakovost medsebojnih odnosov, poglabljajo oseben stik z drugimi, pripove-
dujejo osebno pomembne tedenske dogodke in potrjujejo medsebojno pri-
padnost, se dogovarjajo za medsebojne usluge. Ne moti jih, če je z njimi tudi
mentor, ker je »eden od njih«, brez hierarhičnih statusnih razlik. Pri srečanju
ob kavi imajo glavno besedo oni in ne mentor.
Pripadnost skupini se razširi tudi na izvenštudijske obveznosti in stike: to
so praznovanje rojstnih dnevov, srečanja skupine tudi v času počitnic, skrb
za obolelega člana skupine ali mentorja, obiski na domu, skupni izleti ali pre-
življanje dopusta. Starejši so stabilna populacija učencev/študentov – ko en-
krat najdejo svojo primarno učno skupino, svoje »socialno gnezdece«, tam
ostajajo do konca. Izobraževanje postane njihov način življenja.

190