Page 189 - Homo senescens II: izbrane teme
P. 189
Pomen socialne klime in fluktuacija v izobraževanju starejših
sor andragogike Thorsten Husen, ki ugotavlja, da je odrasel odličen učenec,
aslabšolar.
V andragoški praksi opažamo, da se odrasli niso več pripravljeni učiti česar
koli, če v tem ne vidijo smisla zase (znanje, ki ga potrebujejo). Tudi poti do
znanja izbirajo glede na svoj način učenja. Raje si izberejo osebno najugo-
dnejšo pot do znanja: opazovanje stvari v praksi, osebne poskuse in zmote,
branjeliterature,učnavideogradiva,razgovoreinposnemanjestrokovnjakov
ipd. Odrasli imajo svoj družbeni status in s tem dobijo svobodo, da sami odlo-
čajo o svojem izobraževanju in učenju. S tem ne zanikamo, da se tudi odrasli
učenci prilagajajo razmeram in možnostim v okolju. Od razpoložljivih izobra-
ževalnih možnosti in po osebnem občutku izberejo zase najobetavnejšo pot
do znanja. Izobraževanje prilagajajo osebnim potrebam (gradnja hiše, bole-
zen v družini, nova zaposlitev, napredovanje v karieri, vzgoja otrok, kulturno
udejstvovanje, športne dejavnosti, politične razmere, družinsko življenje, re-
kreacija, problem okolja itd.). Ne manjka jim tudi dolgoročnejših izobraževal-
nih ciljev: pridobiti si visoko izobrazbo, usposobiti se za vodilno funkcijo na
delu, naučiti se novega tujega jezika, usposobiti se za menjavo poklicnega
področja itd. V teh primerih so bolj pripravljeni, da se prilagajajo splošnim
programom in pogojem študija. Značilnosti izobraževanja odraslih, poznane
iz andragogike, smo upoštevali tudi pri razvoju izobraževanja starejših.
Povečana svoboda učenja, socialna klima, osip in dolgotrajno
druženje v izobraževanju starejših
Prejšnji kratek pregled statusa učenca v učnem procesu v različnih življenj-
skih obdobjih nam omogoča, da globlje razumemo pojave v izobraževanju
starejših.Vprispevkusebomoosredotočilinapovečanpomensocialneklime
v učni skupini pri starejših študentih. Dolgoletna opažanja v praksi univerz
za tretje življenjsko obdobje smo preverili z empirično raziskavo, opravljeno
v mreži 55 univerz za tretje življenjsko obdobje Slovenije leta 2015 (Čeh 2015).
Pri starejših študentih odkrivamo posebno »izbirčnost« glede socialne
klime v študijski skupini in posledično njihovo večjo fluktuacijo. Zelo so ob-
čutljivi na kakovost medosebnih odnosov s kolegi in z mentorjem. Če soci-
alna klima v neki študijski skupini ni osebno obetavna, zapuščajo skupino in
iščejo drugo s podobnimi učnimi vsebinami. Fluktuacija, to je menjava sku-
pin, prehajanje med skupinami, se na univerzah za tretje življenjsko obdobje
navadno pojavlja že po nekaj tednih od začetka študijskega leta in traja tja
do srede decembra, ko je večina že našla sebi primerno skupino. Le študent
sam lahko čuti, koliko je neka skupina zanj primerna. Ker željam študentov
na UTŽO prisluhnemo, smo v začetnem obdobju priča relativno visoki fluk-
189