Page 189 - Homo senescens II: izbrane teme
P. 189

Pomen socialne klime in fluktuacija v izobraževanju starejših


             sor andragogike Thorsten Husen, ki ugotavlja, da je odrasel odličen učenec,
             aslabšolar.
               V andragoški praksi opažamo, da se odrasli niso več pripravljeni učiti česar
             koli, če v tem ne vidijo smisla zase (znanje, ki ga potrebujejo). Tudi poti do
             znanja izbirajo glede na svoj način učenja. Raje si izberejo osebno najugo-
             dnejšo pot do znanja: opazovanje stvari v praksi, osebne poskuse in zmote,
             branjeliterature,učnavideogradiva,razgovoreinposnemanjestrokovnjakov
             ipd. Odrasli imajo svoj družbeni status in s tem dobijo svobodo, da sami odlo-
             čajo o svojem izobraževanju in učenju. S tem ne zanikamo, da se tudi odrasli
             učenci prilagajajo razmeram in možnostim v okolju. Od razpoložljivih izobra-
             ževalnih možnosti in po osebnem občutku izberejo zase najobetavnejšo pot
             do znanja. Izobraževanje prilagajajo osebnim potrebam (gradnja hiše, bole-
             zen v družini, nova zaposlitev, napredovanje v karieri, vzgoja otrok, kulturno
             udejstvovanje, športne dejavnosti, politične razmere, družinsko življenje, re-
             kreacija, problem okolja itd.). Ne manjka jim tudi dolgoročnejših izobraževal-
             nih ciljev: pridobiti si visoko izobrazbo, usposobiti se za vodilno funkcijo na
             delu, naučiti se novega tujega jezika, usposobiti se za menjavo poklicnega
             področja itd. V teh primerih so bolj pripravljeni, da se prilagajajo splošnim
             programom in pogojem študija. Značilnosti izobraževanja odraslih, poznane
             iz andragogike, smo upoštevali tudi pri razvoju izobraževanja starejših.

             Povečana svoboda učenja, socialna klima, osip in dolgotrajno
             druženje v izobraževanju starejših
             Prejšnji kratek pregled statusa učenca v učnem procesu v različnih življenj-
             skih obdobjih nam omogoča, da globlje razumemo pojave v izobraževanju
             starejših.Vprispevkusebomoosredotočilinapovečanpomensocialneklime
             v učni skupini pri starejših študentih. Dolgoletna opažanja v praksi univerz
             za tretje življenjsko obdobje smo preverili z empirično raziskavo, opravljeno
             v mreži 55 univerz za tretje življenjsko obdobje Slovenije leta 2015 (Čeh 2015).
               Pri starejših študentih odkrivamo posebno »izbirčnost« glede socialne
             klime v študijski skupini in posledično njihovo večjo fluktuacijo. Zelo so ob-
             čutljivi na kakovost medosebnih odnosov s kolegi in z mentorjem. Če soci-
             alna klima v neki študijski skupini ni osebno obetavna, zapuščajo skupino in
             iščejo drugo s podobnimi učnimi vsebinami. Fluktuacija, to je menjava sku-
             pin, prehajanje med skupinami, se na univerzah za tretje življenjsko obdobje
             navadno pojavlja že po nekaj tednih od začetka študijskega leta in traja tja
             do srede decembra, ko je večina že našla sebi primerno skupino. Le študent
             sam lahko čuti, koliko je neka skupina zanj primerna. Ker željam študentov
             na UTŽO prisluhnemo, smo v začetnem obdobju priča relativno visoki fluk-


                                                                            189
   184   185   186   187   188   189   190   191   192   193   194