Page 193 - Homo senescens II: izbrane teme

Pomen socialne klime in fluktuacija v izobraževanju starejših

se bodo lahko s člani skupine ujeli, uresničili bližnje odnose, učenje v spro-
ščenem počutju. Iščejo nove odnose bližine, prejšnje so z upokojitvijo in s
starostjo izgubili. Radi bi našli rešitev za osebno »čustveno sušo«.

Kako drugi opazujejo osebne spremembe študentov
Sorodniki opazijo psihosocialne učinke in spremembe pri starših ali starih
starših. Menijo, da so se spremenili, odkar se izobražujejo. Poročajo o pove-
čani samozavesti, optimizmu in pričakovanjih za prihodnost. Starejši študen-
tje so samostojnejši, imajo svojo družbo in ne obremenjujejo več svojih otrok
tervnukovtako kot nekoč.Spet verjamejo vsvojesposobnosti,moči in samo-
stojnost. Nekateri nam sporočijo, da »ima sedaj babica svoje življenje, je dru-
gačna, kot je bila prej, ima svoj urnik in svojo družbo, obiski pri njej so prijetni
in jih morajo napovedati, da si vzame čas. Ni več vsakemu na razpolago.«²
Sorodniki opažajo, da niso več posesivni in vsiljivi, ker imajo svoje življe-
nje, niso več odvisni od pozornosti sorodnikov. Ne bremenijo več srednje in
mlajše generacije z očitki, zamerami ali opozorili, »ker jih ni na obisk ali je/ga
niso vzeli s seboj na izlet«.
Starejšim postane študijska skupina na UTŽO socialno zaledje. Študijska
skupina ima izobraževalno in socialno vlogo. In kaj je s tem narobe? V posku-
sih razvrednotenja izobraževanja starejših nekateri kritiki očitajo: »K vam ho-
dijo samo zato,dasi dobijo prijatelje.«Temlahko odgovorimo:»Ne,naizobra-
ževanje hodijo zaradi znanja in preizkušanja svojih sposobnosti, da ponovno
naravnajo kompas svojih zmožnosti.« Poleg znanja pridobijo tudi nove prija-
telje.
Prijateljevanja so nova socialna podlaga, kar poveča čustveno stabilnost,
pa tudi učinkovitost učenja, saj pri tem prevladujejo pozitivna čustva. V an-
keti (Čeh 2015, 8) je na vprašanje, zakaj se udeležujejo izobraževanja, 30
vprašanih odgovorilo, da zato, da se družijo, 71 pa, da se izobraževanja ude-
ležujejo zaradi znanja.
Čustvena kriza se po upokojitvi povečuje. Najhujša je 4–5 mesecev po upo-
kojitvi, ko ne vidijo rešitve. Po upokojitvi si morajo upokojenci sami posta-
vljati cilje in ustvariti perspektivo za nadaljnje življenje. Brez predupokoji-
tvenega usposabljanja se večina ne zave, kaj novega jih čaka. Nepripravljeni
ostanejo v praznini in število depresij se z leti povečuje. Socialno »shirani«
zapadejo v razne bolezni. Človek je rojen za delovanje in učenje, kot je ptica
za letenje. Če tega ne more, propada, gre v smrt.

² Navedki so iz pogovorov s sorodniki starejših študentov, ki se priložnostno odvijajo na UTŽO.

193