Page 194 - Homo senescens II: izbrane teme
P. 194

Ana Krajnc


                    Če se v skupini z drugimi niso ujeli, iščejo naprej. Ne odstopijo od izobra-
                  ževanja, ker je med starejšimi študenti visoka primarna motivacija (vedoželj-
                  nost) za izobraževanje. Kdor se pridruži UTŽO, ostane, in populacija študen-
                  tov iz leta v leto narašča po načelu snežene kepe, saj se med seboj pogovar-
                  jajo in animirajo nove študente (Čeh 2015).


                  Kako se študijska skupina razvije v primarno skupino?
                  Doslej sem večkrat zapisala, da postane študijska skupina za starejše štu-
                  dente in študentke primarna socialna skupina. V nadaljevanju bom to po-
                  jasnila. Uporabila bom dogodek, ki se je zgodil v moji študijski skupini. Vanjo
                  je prišlo na opazovalno prakso nekaj dijakinj. Nobenega posebnega vtisa mi
                  niso dajale. Nemo, disciplinirano so sedele med nami in opazovale. Svoje pre-
                  davanje sem povezovala z živahno diskusijo študentov, pričakovala sem, da
                  se bodo morda oglasile tudi dijakinje. Imela sem vtis, da so presenečene nad
                  dogajanjem; bilo je nekaj drugega, kot so pričakovale. Na moje vprašanje na
                  koncu pred odhodom, kakšni so njihovi vtisi, so mi brez razmišljanja odgo-
                  vorile.

                       »Pa, tako bi moralo biti tudi pri nas v razredu.«
                       »Kako?« sem vprašala.
                       »Izgleda, kot da tu vsi uživajo.«

                    Izobraževanje, naše druženje, sodelovanje je starejšim res v užitek, tudi
                  meni kot mentorici je v zadovoljstvo in se od njih veliko učim. Dijakinje je pri
                  nas presenetila čisto drugačna socialna klima, kot je v gimnazijskem razredu.
                    Primarna socialna skupina članom omogoča, da se napojijo s potrebnimi
                  čustvi, in zato jih imajo na zalogi. V študijski skupini čustveno obogatijo,
                  ker lahko sogovorniku nudijo več razumevanja, tolerance, sodelovanja brez
                  strahu, kar se prenese in razširi tudi na druge stike ter življenjske situacije čla-
                  nov primarne študijske skupine. Človek je družbeno bitje, zato za ravnotežje
                  potrebuje močno socialno zaledje. Pomanjkanje socialnih čustev se hitro po-
                  zna,človek beži vosamo,kernimavečmoči zadruženje(Homans1950;Krajnc
                  2016; Maslow 1971).
                    Na sliki 3 so predstavljeni odgovori na vprašanje, kaj občutijo s svoji sku-
                  pini, katera čustva jim skupina omogoča.
                    Več kot polovica odgovorov na vprašanje, kaj vam skupina nudi, je »vese-
                  lje« (53). 44 vprašanih je zapisalo, da čutijo, da so v krogu svojih ljudi (pri-
                  padnost, socialno zaledje), 40 pa, da se imajo s kom pogovoriti (zaupanje).
                  K tem odgovorom lahko dodamo še 21 odgovorov »Jim lahko zaupam«, ker


                  194
   189   190   191   192   193   194   195   196   197   198   199