Page 194 - Homo senescens II: izbrane teme
P. 194
Ana Krajnc
Če se v skupini z drugimi niso ujeli, iščejo naprej. Ne odstopijo od izobra-
ževanja, ker je med starejšimi študenti visoka primarna motivacija (vedoželj-
nost) za izobraževanje. Kdor se pridruži UTŽO, ostane, in populacija študen-
tov iz leta v leto narašča po načelu snežene kepe, saj se med seboj pogovar-
jajo in animirajo nove študente (Čeh 2015).
Kako se študijska skupina razvije v primarno skupino?
Doslej sem večkrat zapisala, da postane študijska skupina za starejše štu-
dente in študentke primarna socialna skupina. V nadaljevanju bom to po-
jasnila. Uporabila bom dogodek, ki se je zgodil v moji študijski skupini. Vanjo
je prišlo na opazovalno prakso nekaj dijakinj. Nobenega posebnega vtisa mi
niso dajale. Nemo, disciplinirano so sedele med nami in opazovale. Svoje pre-
davanje sem povezovala z živahno diskusijo študentov, pričakovala sem, da
se bodo morda oglasile tudi dijakinje. Imela sem vtis, da so presenečene nad
dogajanjem; bilo je nekaj drugega, kot so pričakovale. Na moje vprašanje na
koncu pred odhodom, kakšni so njihovi vtisi, so mi brez razmišljanja odgo-
vorile.
»Pa, tako bi moralo biti tudi pri nas v razredu.«
»Kako?« sem vprašala.
»Izgleda, kot da tu vsi uživajo.«
Izobraževanje, naše druženje, sodelovanje je starejšim res v užitek, tudi
meni kot mentorici je v zadovoljstvo in se od njih veliko učim. Dijakinje je pri
nas presenetila čisto drugačna socialna klima, kot je v gimnazijskem razredu.
Primarna socialna skupina članom omogoča, da se napojijo s potrebnimi
čustvi, in zato jih imajo na zalogi. V študijski skupini čustveno obogatijo,
ker lahko sogovorniku nudijo več razumevanja, tolerance, sodelovanja brez
strahu, kar se prenese in razširi tudi na druge stike ter življenjske situacije čla-
nov primarne študijske skupine. Človek je družbeno bitje, zato za ravnotežje
potrebuje močno socialno zaledje. Pomanjkanje socialnih čustev se hitro po-
zna,človek beži vosamo,kernimavečmoči zadruženje(Homans1950;Krajnc
2016; Maslow 1971).
Na sliki 3 so predstavljeni odgovori na vprašanje, kaj občutijo s svoji sku-
pini, katera čustva jim skupina omogoča.
Več kot polovica odgovorov na vprašanje, kaj vam skupina nudi, je »vese-
lje« (53). 44 vprašanih je zapisalo, da čutijo, da so v krogu svojih ljudi (pri-
padnost, socialno zaledje), 40 pa, da se imajo s kom pogovoriti (zaupanje).
K tem odgovorom lahko dodamo še 21 odgovorov »Jim lahko zaupam«, ker
194