Page 196 - Homo senescens II: izbrane teme

Ana Krajnc

skupine: pomoč pri nakupih, spremstvo, pomoč pri bolezni, računalniška po-
moč, izmenjava mnenj, pomoč pri reševanju težav drugih ljudi, razumevanje,
po potrebi pomoč pri opravilih, spremljanje pri opravilih, skupno preživljanje
praznikov, svetovanje, osebna podpora ...
Pravimo, da otroci potrebujejo meje. Te potrebujejo tudi odrasli ljudje.
Moja meja je drug človek; šele v odnosih z drugimi ljudmi človek odkriva
svoje meje in dobi občutek, kaj je v danih razmerah možno in kaj ne. Brez
meja, pokazateljev, izgublja občutek osebne socialne orientacija in obču-
tek varnosti. V osamljenosti se počuti izgubljenega, zmedenega, posledično
zboli, ker nima več socialnega zaledja, vira za pridobivanje potrebnih čustev.
Živimo v časih, ko moramo posebej spomniti, da človek potrebuje skup-
nost in skupnost njega. Vsak lahko k skupnosti nekaj prispeva. Pomen ču-
stev v sodobnosti narašča. Tudi izobraževanje, učenje sta zelo čustvena pro-
cesa, čeprav pogosto priznavamo predvsem intelektualne dosežke. Kot od-
ločitvam, tudi dosežkom vladajo čustva, ker pričakujemo timsko delo, sožitje,
sodelovanje in ustvarjalno delo (Krajnc 2013).
40-letna praksa Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje je izme-
rila, ali smo prav predvideli psihosocialne značilnosti starejših in že na za-
četku zastavili ustrezen koncept izobraževanja starejših. Podatki empirične
raziskave potrjujejo naša predvidevanja (Krajnc 2016).

Zaključek
Izhajali smo iz ugotovitev znanosti o primarnih in sekundarnih socialnih sku-
pinah, upoštevali kriterije, kdaj skupina doseže lastnosti primarne skupine,
ker ima ugodno socialno klimo. Po predhodnih raziskavah o osipu v šolah
ugotavljamo, da ga na univerzah za tretje življenjsko obdobje skoraj ni. Iz-
jeme, ki pripeljejo do osipa, so nenadna bolezen, skrb za partnerja, varstvo
vnukov ali preselitev.
Po upokojitvi so ljudje socialno izločeni, družinsko gnezdo je izpraznjeno,
ovdovelost za seboj pusti samo še enoosebno gospodinjstvo. Starejši za
svoje psihično in fizično ravnotežje potrebujejo nove prijatelje, nove med-
osebne odnose ter primarno družbeno skupino, podobno družini z visoko
stopnjo tolerantnosti in osebne pripadnosti članov. Zato je pri starejših štu-
dentih velika pozornost posvečena socialni klimi v študijski skupini, odno-
som med študenti ter njihovim odnosom z animatorjem in mentorjem. Na
začetku študija (na začetku študijskega leta) je fluktuacija na Slovenski uni-
verzi za tretje življenjsko obdobje najvišja, saj študenti samoiniciativno ter
po osebnih občutkih iščejo sebi primernega mentorja ali študijsko skupino,
zato 28-odstotna fluktuacija kmalu po začetku novega študijskega leta.

196