Page 199 - Homo senescens II: izbrane teme
P. 199
Trije pristopi k razumevanju
transformativnega učenja starejših
vjavnihodprtih prostorih
Meta Furlan
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
meta.furlan@ff.uni-lj.si
Prispevek obravnava tri pristope k razumevanju transformativnega učenja sta-
rejših v javnih odprtih prostorih, in sicer na Poti spominov in tovarištva v Ljub-
ljani (POT). V prispevku najprej opredelimo javni prostor, da bi lahko razumeli,
kako ta določa izobraževanje in učenje starejših. Nadalje predstavimo teorijo
transformativnega učenja, v okviru katere se osredotočimo na spremembe, ki
jih spodbuja transformativno učenje na mikro, mezo in makro ravni. V empi-
ričnem delu raziskujemo, kako POT kot javni odprti prostor omogoča in spod-
buja spremembe na ravni posameznika, kako omogoča transpersonalne spre-
membe ter kako se v javnem odprtem prostoru udejanjajo družbene spre-
membe. Ugotovili smo, da na POT-i kot javnem odprtem prostoru pri starej-
ših poteka transformativno učenje na vseh treh ravneh ter da je javni odprti
prostor pomemben s strani oblikovanja identitete.
Ključne besede: transformativno učenje, starejši, javni odprti prostor
Uvod
Javni prostor predstavlja osnovo za življenje v družbi in ima kot tak tudi
glavno vlogo v socialnem življenju skupnosti. Je kraj, kjer imajo posame-
zniki in skupine možnost delovanja brez dovoljenja ter naj praviloma ne bi
bil opredeljen z zasebnimi vprašanji in interesi (Biesta 2012). Javni prostor
ima v vsaki družbi pomembno mesto; že v antiki je filozof Hipodam opisal
osrednji odprt trg, agoro, kjer se je odvijalo politično, trgovsko in javno ži-
vljenje skupnosti (Merrifield 2016). Z uporabo se javni prostor spreminja in
dobiva nove simbolne, socialne ter fizične razsežnosti. Zato Ute Angelika Le-
hrer (2007) javni prostor deli na fizičnega, socialnega in simbolnega. Fizični
javni prostor je najočitnejši, saj se navezuje na materialne vidike. Sem spa-
dajo predvsem ulice, trgi, parki, plaže ipd. Opredeljeni so z določeno obliko
lastništva tako v zgrajenem kot tudi naravnem okolju. Socialni javni prostor
se navezuje na dejavnosti, ki se odvijajo v njem in imajo moč preoblikovati
ter na novo določiti lastništvo javnega prostora. Te dejavnosti se, po mnenju
avtorice, lahko odvijajo kjer koli – ne zgolj v prostorih v javni lasti, ampak
Ličen, N.,M. MezgecinD.Lahe, ur.2023. Homo senescens II: izbrane teme. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-314-2.199-215