Page 199 - Homo senescens II: izbrane teme
P. 199

Trije pristopi k razumevanju

                  transformativnega učenja starejših
                  vjavnihodprtih prostorih


                  Meta Furlan
                  Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
                  meta.furlan@ff.uni-lj.si

                  Prispevek obravnava tri pristope k razumevanju transformativnega učenja sta-
                  rejših v javnih odprtih prostorih, in sicer na Poti spominov in tovarištva v Ljub-
                  ljani (POT). V prispevku najprej opredelimo javni prostor, da bi lahko razumeli,
                  kako ta določa izobraževanje in učenje starejših. Nadalje predstavimo teorijo
                  transformativnega učenja, v okviru katere se osredotočimo na spremembe, ki
                  jih spodbuja transformativno učenje na mikro, mezo in makro ravni. V empi-
                  ričnem delu raziskujemo, kako POT kot javni odprti prostor omogoča in spod-
                  buja spremembe na ravni posameznika, kako omogoča transpersonalne spre-
                  membe ter kako se v javnem odprtem prostoru udejanjajo družbene spre-
                  membe. Ugotovili smo, da na POT-i kot javnem odprtem prostoru pri starej-
                  ših poteka transformativno učenje na vseh treh ravneh ter da je javni odprti
                  prostor pomemben s strani oblikovanja identitete.
                  Ključne besede: transformativno učenje, starejši, javni odprti prostor



             Uvod
             Javni prostor predstavlja osnovo za življenje v družbi in ima kot tak tudi
             glavno vlogo v socialnem življenju skupnosti. Je kraj, kjer imajo posame-
             zniki in skupine možnost delovanja brez dovoljenja ter naj praviloma ne bi
             bil opredeljen z zasebnimi vprašanji in interesi (Biesta 2012). Javni prostor
             ima v vsaki družbi pomembno mesto; že v antiki je filozof Hipodam opisal
             osrednji odprt trg, agoro, kjer se je odvijalo politično, trgovsko in javno ži-
             vljenje skupnosti (Merrifield 2016). Z uporabo se javni prostor spreminja in
             dobiva nove simbolne, socialne ter fizične razsežnosti. Zato Ute Angelika Le-
             hrer (2007) javni prostor deli na fizičnega, socialnega in simbolnega. Fizični
             javni prostor je najočitnejši, saj se navezuje na materialne vidike. Sem spa-
             dajo predvsem ulice, trgi, parki, plaže ipd. Opredeljeni so z določeno obliko
             lastništva tako v zgrajenem kot tudi naravnem okolju. Socialni javni prostor
             se navezuje na dejavnosti, ki se odvijajo v njem in imajo moč preoblikovati
             ter na novo določiti lastništvo javnega prostora. Te dejavnosti se, po mnenju
             avtorice, lahko odvijajo kjer koli – ne zgolj v prostorih v javni lasti, ampak


             Ličen, N.,M. MezgecinD.Lahe, ur.2023. Homo senescens II: izbrane teme. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
                    https://doi.org/10.26493/978-961-293-314-2.199-215
   194   195   196   197   198   199   200   201   202   203   204