Page 201 - Homo senescens II: izbrane teme
P. 201

Trije pristopi k razumevanju transformativnega učenja starejših v javnih odprtih prostorih


             mezo in (c) makro ravni, raziskujemo, kako POT kot javni odprti prostor omo-
             goča in spodbuja spremembe na ravni posameznika, to je spremembo sve-
             tovnih nazorov, dojemanja samega sebe, epistemologije in zmožnosti (mikro
             raven), kako omogoča transpersonalne spremembe (mezo raven) in kako se
             na POT-i kot javnem odprtem prostoru udejanjajo družbene spremembe na
             makro ravni (Hoggan 2016).

             Transformativno učenje
             Transformativno učenje je pomembno učenje v starosti, ki se dogaja tudi v
             javnih odprtih prostorih. Nanaša se na »procese, ki se odražajo v pomembnih
             in nepovratnih spremembah v načinu, kako oseba doživlja, pojmuje in de-
             luje s svetom« (Hoggan 2016, 71). Javni odprti prostori so s svojo odprtostjo
             in možnostmi za delovanje, srečevanje ter učenje pomemben prostor trans-
             formativnega učenja v starosti. S spodbujanjem transformativnega učenja v
             javnih odprtih prostorih lahko dosežemo različne spremembe tako na indi-
             vidualni in družbeni kot tudi na duhovni ravni bivanja starejših. Z različnimi
             inštalacijami, performansi, umetnostjo, intervencijami lahko spodbujamo in
             spremljamo transformativno učenje v javnih odprtih prostorih.
               Teorijo transformativnega učenja je opredelil Jack Mezirow v 70. letih 20.
             stoletja. Izhajal je iz koncepta paradigem Thomasa Kuhna (1970), teorij zna-
             nja in kritične teorije Habermasa (1981), iz poglabljanja kritične zavesti o
             družbeno-kulturni realnosti Freireja (1996) ter iz psihološkega humanizma
             in teorije težkih prehodov Goulda (1978). Da bi pojasnil kulturni sistem spo-
             ročil, ki oblikuje posameznikove referenčne okvire, se je Mezirow ukvarjal z
             osebnimi in družbenimi razsežnostmi. Ta dobro uveljavljena teorija v izobra-
             ževanju odraslih opisuje, kako odrasli razumejo, potrjujejo in preoblikujejo
             pomen svojih izkušenj. Mezirow (1991, 1) je transformativno učenje opredelil
             kot »proces izdelovanja novih ali spremenjenih pomenov izkušnjam. Obli-
             kovani pomeni usmerjajo posameznikovo nadaljnje razumevanje, vredno-
             tenje in delovanje.« Transformativno učenje razume kot proces, s katerim
             preoblikujemo problematične referenčne okvire, da bi jih naredili bolj vklju-
             čujoče, nediskriminatorne, odprtejše, refleksivnejše in čustveno sposobnejše
             za spremembe (Mezirow 2009a).²
               Referenčni okvir³ predstavlja filter, skozi katerega dojemamo samega sebe


            ² Naj poudarimo, da se odrasli lahko odzovejo tudi na način ohranjanja svojih referenčnih okvi-
             rov,mentalnihnavad (angl.habitsofmind)inzornihkotov(angl.pointofview)vsmerinjihovega
             utrjevanja in nespreminjanja (Mezirow 1991).
            ³ Frame of reference (angl.) slovenimo kot referenčni okvir. Mezirow referenčni okvir opredeli kot
             kulturno in jezikovno strukturo, ki omogoča, da svojim izkušnjam pripisujemo skladnost in po-


                                                                            201
   196   197   198   199   200   201   202   203   204   205   206