Page 201 - Homo senescens II: izbrane teme

Trije pristopi k razumevanju transformativnega učenja starejših v javnih odprtih prostorih

mezo in (c) makro ravni, raziskujemo, kako POT kot javni odprti prostor omo-
goča in spodbuja spremembe na ravni posameznika, to je spremembo sve-
tovnih nazorov, dojemanja samega sebe, epistemologije in zmožnosti (mikro
raven), kako omogoča transpersonalne spremembe (mezo raven) in kako se
na POT-i kot javnem odprtem prostoru udejanjajo družbene spremembe na
makro ravni (Hoggan 2016).

Transformativno učenje
Transformativno učenje je pomembno učenje v starosti, ki se dogaja tudi v
javnih odprtih prostorih. Nanaša se na »procese, ki se odražajo v pomembnih
in nepovratnih spremembah v načinu, kako oseba doživlja, pojmuje in de-
luje s svetom« (Hoggan 2016, 71). Javni odprti prostori so s svojo odprtostjo
in možnostmi za delovanje, srečevanje ter učenje pomemben prostor trans-
formativnega učenja v starosti. S spodbujanjem transformativnega učenja v
javnih odprtih prostorih lahko dosežemo različne spremembe tako na indi-
vidualni in družbeni kot tudi na duhovni ravni bivanja starejših. Z različnimi
inštalacijami, performansi, umetnostjo, intervencijami lahko spodbujamo in
spremljamo transformativno učenje v javnih odprtih prostorih.
Teorijo transformativnega učenja je opredelil Jack Mezirow v 70. letih 20.
stoletja. Izhajal je iz koncepta paradigem Thomasa Kuhna (1970), teorij zna-
nja in kritične teorije Habermasa (1981), iz poglabljanja kritične zavesti o
družbeno-kulturni realnosti Freireja (1996) ter iz psihološkega humanizma
in teorije težkih prehodov Goulda (1978). Da bi pojasnil kulturni sistem spo-
ročil, ki oblikuje posameznikove referenčne okvire, se je Mezirow ukvarjal z
osebnimi in družbenimi razsežnostmi. Ta dobro uveljavljena teorija v izobra-
ževanju odraslih opisuje, kako odrasli razumejo, potrjujejo in preoblikujejo
pomen svojih izkušenj. Mezirow (1991, 1) je transformativno učenje opredelil
kot »proces izdelovanja novih ali spremenjenih pomenov izkušnjam. Obli-
kovani pomeni usmerjajo posameznikovo nadaljnje razumevanje, vredno-
tenje in delovanje.« Transformativno učenje razume kot proces, s katerim
preoblikujemo problematične referenčne okvire, da bi jih naredili bolj vklju-
čujoče, nediskriminatorne, odprtejše, refleksivnejše in čustveno sposobnejše
za spremembe (Mezirow 2009a).²
Referenčni okvir³ predstavlja filter, skozi katerega dojemamo samega sebe

² Naj poudarimo, da se odrasli lahko odzovejo tudi na način ohranjanja svojih referenčnih okvi-
rov,mentalnihnavad (angl.habitsofmind)inzornihkotov(angl.pointofview)vsmerinjihovega
utrjevanja in nespreminjanja (Mezirow 1991).
³ Frame of reference (angl.) slovenimo kot referenčni okvir. Mezirow referenčni okvir opredeli kot
kulturno in jezikovno strukturo, ki omogoča, da svojim izkušnjam pripisujemo skladnost in po-

201