Page 200 - Homo senescens II: izbrane teme

Meta Furlan

tudi v prostorih v zasebni, kot so bari, restavracije, kavarne, časopisi, zasebna
domovanja. Simbolni javni prostor je najtežje določljiv, saj kot tak ni otipljiv.
Določajo ga namreč dejavnosti ljudi in njihovi kolektivni spomini, kot tak
pa obstaja tako v domišljiji kot tudi v realnosti. Pri simbolnem prostoru gre
predvsem za izkušnjo, ki lahko postane del skupne zgodovine in kolektivne
identitete, pa najsi gre za zgodovinske dogodke, naravne nesreče ali pa za
intimne dogodke manjšega števila ljudi (Lehrer 2007, 213–215).
Po Gehlu (2007) se je javni prostor vedno pojavljal v treh vlogah, kot: (a)
prostor srečevanja (socialna interakcija, izmenjava informacij); (b) prostor tr-
govanja (izmenjava dobrin in storitev) in (c) prostor povezovanja (med mesti,
institucijami, društvi, akcijami). Odnos do javnega prostora se je skozi stoletja
in z razvojem tehnologije, znanosti ter družbenih vzorcev spreminjal in pre-
vzemal nove vloge ter oblike, v osnovi pa so njegove temeljne vloge ostale
enake: povezovanje, srečevanje in trgovanje, po našem mnenju pa tudi poli-
tično delovanje posameznika in skupnosti.
Največkrat naletimo na definicijo javnega prostora, ki ga definira kot na-
sprotjezasebnega.¹ BarbaraGoličnik (2008) javni prostoropredeli kot prostor,
na katerem poteka mestno življenje. Po njenem mnenju gre za najpomemb-
nejši prostor mesta, ki naj bi bil dostopen vsem uporabnikom. Obsega pro-
metne površine in druge javne površine, kot so trgi, ploščadi, parki, zelenice,
ulice,mestni gozdovi,nabrežja,obale,polegtegapatudi mestneobjekte,kot
sotržnice,muzeji,knjižnice,gledališča,zdravstvenidomovi,športnedvorane,
mednje pa lahko štejemo tudi vrtce, šole, bolnišnice, vendar se moramo za-
vedati, da pri teh obstajajo omejitve glede javne dostopnosti (Jankovič Gro-
belšek 2012, 26).
Sami se v prispevku osredotočamo na javni odprti prostor, ki je kot prostor
med grajenim tkivom mesta, eden izmed ključnih sestavin mesta in nosilec
različnih pomenov ter funkcij (Goličnik Marušič 2010). Javni odprti prostori
so najpomembnejši predeli mesta, ki omogočajo druženje, ustvarjanje, izme-
njavo mnenj in izkušenj, pretok znanja, delovanje v družbenih gibanjih, igro,
gibanje ipd. (Jelenc Krašovec 2015; Goličnik 2008). So prostor javnega izraža-
nja, javnega delovanja in družbenih dejavnosti, kjer se uresničuje naše javno
življenje in izpolnjujejo skupne potrebe uporabnikov mesta (Čerpes 2007).
Vprispevkuseukvarjamo z vprašanjemtransformativnegaučenjastarejših
v javnih odprtih prostorih. S pomočjo treh pristopov k razumevanju transfor-
mativnega učenja (Lange 2019), ki analizirajo spremembe na (a) mikro, (b)

¹ Koncept javnega in zasebnega se razvije tudi na podlagi Habermasove kritične teorije družbe,
čigar zametke je vzpostavil v knjigi Strukturne spremembe javnosti (1989).

200