Page 202 - Homo senescens II: izbrane teme

Meta Furlan

in svet okoli nas. Je okvir, skozi katerega interpretiramo lastne izkušnje, priča-
kovanjain stališča.Vsebujekognitivne,čustvenein konativnedimenzijeterje
tako individualno kot kulturno pogojen (oblikujeseževzgodnjisocializaciji)
(Mezirow 2000; 2009a). Spremembo referenčnega okvira je Mezirow obrav-
naval kot strukturno spremembo v načinu, kako posameznik gleda nase in
na svet. Avtor je transformativno učenje videl kot pomembno učenje v odra-
slosti v sodobnem času, saj se pri posamezniku zgodi takrat, ko ta spozna, da
je nekritično asimiliral ideje; nepričakovan dogodek, oseba, življenjski pre-
hod, neprijetna izkušnja ali ideja, ki jo posameznik ne more umestiti v svoj
referenčni okvir, lahko sproži dezorientacijsko dilemo⁴, ki ji sledi proces sa-
mospoznavanja in samoraziskovanja (Mezirow 2000).
Proces transformativnega učenja vključuje štiri temeljne sestavine: izku-
šnjo, kritično refleksijo, racionalni dialog in akcijo. Izkušnja kot glavni medij
transformativnega učenja predstavlja izhodišče za kritično refleksijo – za kri-
tično preverjanje normativnih predpostavk, na katerih temeljijo vrednostne
sodbe. Kritično refleksijo Mezirow vidi kot kognitivni proces, v katerem po-
sameznik preuči prepričanja, vrednote, stališča, poglede, ki vplivajo na obli-
kovanje pomena izkušnje. S kritično refleksijo posameznik preizprašuje glo-
boko zakoreninjena prepričanja in predpostavke, razmišlja o izkušnji, o tem,
kakšne pomene ji pripisuje in kaj vpliva na oblikovanje teh pomenov. Z raci-
onalnim dialogom preverja veljavnost novih zornih kotov, razumevanje no-
vih prepričanj in predpostavk. Ko posameznik posploši tiste predpostavke in
prepričanja, za katere meni, da so ustreznejši, se zgodi sprememba (Mezirow
2009b). Nato nastopi akcija – delovanje v skladu z novimi prepričanji, per-
spektivami. Sprememba referenčnega okvira je lahko nenadna, hitra in ob-
sežna (epohalna) ali pa se preoblikuje postopoma. Transformativno učenje
torej izhaja iz izkušenj, iz katerih s kritičnim razmislekom o obstoječih pome-
nih in z racionalnim dialogom, s katerim preverjamo te nove pomene, nasta-
nejo spremembe v referenčnem okviru.

men. Lahko ga enačimo s svetovnim nazorom ali z osebno paradigmo, saj predstavlja visoko
urejene sheme pomenov,orientacije,teorije trditve (Mezirow1991;2009a).Referenčniokvirima
dve dimenziji: mentalne navade in zorne kote. Mentalne navade so razmeroma trajni načini
mišljenja, čustvovanja in delovanja, na katere vplivajo nizi pravil (kánoni), ki so lahko religiozni,
kulturni, sociolingvistični, izobraževalni, ekonomski, politični, estetski, psihološki idr. Mentalne
navade usmerjajo vrsto dejanj in selektivno omejujejo posameznikovo zaznavanje, mišljenje,
delovanje ter čustvovanje. V zornih kotih so izražene mentalne navade, saj ti pomenijo speci-
fični pogled na določeno stvar. Sestavljeni so iz manjših shem pomenov, ki jih lahko razumemo
kot posameznikova čustva, prepričanja, spomine, vrednostne sodbe (Mezirow 2000; 2009a).
⁴ Disorienting dilemma (angl.) slovenimo kot dezorientacijska dilema. Ta predstavlja sprožilni ko-
rak transformativnega učenja.

202