Page 203 - Homo senescens II: izbrane teme
P. 203

Trije pristopi k razumevanju transformativnega učenja starejših v javnih odprtih prostorih


               Mezirow na podlagi Habermasove (1981) teorije o treh tipih znanja⁵razli-
             kuje med instrumentalnim in komunikativnim učenjem. Če z instrumental-
             nim učenjem nadziramo in upravljamo okolje, da bi dosegli določen cilj (npr.
             gradnjamostov,izdelavapredmetov,napovedovanjevremenaipd.),pajeko-
             munikativno učenje osredotočeno na razumevanje drugih, saj spodbuja nji-
             hovo razumevanje komunikacije in razmišljanja ne samo skozi dialog, ampak
             tudi skozi knjige, poezijo, umetnost, ples. Pri komunikativnem učenju gre za
             razumevanjevrednot,prepričanj,občutkov,moralnih konceptov,idealov,ču-
             stev drugega. Ker se teh ne da empirično izmeriti, imata tu kritična refleksija
             in racionalni diskurz izreden pomen. Prav skozi racionalni diskurz se namreč
             lahko zagotovi resnična vrednost prepričanj in vrednot. Večina učenja v od-
             raslosti vsebuje tako elemente instrumentalnega kot tudi komunikativnega
             učenja, prav kritična refleksija pa je tista, ki omogoča transformativno učenje
             (Illeris 2014; Mezirow 2000; 2009a).
               Teorija transformativnega učenja je ena najopaznejših teorij učenja v izo-
             braževanju odraslih. Raziskovalci so pri raziskovanju transformativnega uče-
             njaodraslih naleteli namnogaodprtavprašanja,zato jebilatateorijadeležna
             mnogo kritik, po drugi strani pa so prav te kritike prinesle njen celovitejši ra-
             zvoj. Od svojega nastanka naprej se je stalno razvijala in dopolnjevala glede
             na potrebe ter ugotovitve raziskav izobraževanja in učenja odraslih. Dojema-
             nje transformativnega učenja se je tako umaknilo pretiranemu racionalizmu
             in individualizmu ter se približalo posameznikovemu doživljanju izkušenj in
             samega sebe, razumevanju, osmišljanju ter povezovanju predstav o svetu in
             izkušenj v njem ter posameznikovemu delovanju v svetu. S tega vidika je
             transformativno učenje treba raziskovati tudi v javnih odprtih prostorih, saj ti
             spodbujajo izobraževanje in učenje na mnogih ravneh ter v različnih oblikah,
             tudi pri starejših. Čeprav je tovrstni proces izobraževanja in učenja velikokrat
             nezaveden, pa so spremembe kot posledica izobraževanja in učenja različne
             ter segajo na različne ravni delovanja, doživljanja, pojmovanj in oblikovanja
             identitete mladih, odraslih ter starejših. Javni odprti prostor omogoča spre-
             membe na osebni, transpersonalni in družbeni ravni, po eni strani kot pro-
             stor razmišljanja, povezave z naravo in nestvarnim svetom, po drugi strani
             pa kot prostor družbenega delovanja in prostor, kjer se izkazujejo razmerja
             moči.
               V nadaljevanju predstavljamo novejše pristope k teoriji transformativnega
             učenja,kot so jo nadgradili Hoggan (2016),Elizabeth A.Lange(2019) terO’Sul-
             livan idr. (2002).


            ⁵Instrumentalno, komunikativno in emancipatorno znanje.


                                                                            203
   198   199   200   201   202   203   204   205   206   207   208