Page 206 - Homo senescens II: izbrane teme
P. 206

Meta Furlan


                       ekonomskih, političnih, kulturnih in tehnoloških struktur v družbi, ki
                       prispevajo k neenakosti in zatiranju. Glede na nadgradnjo teorije trans-
                       formativnega učenja po Elizabeth A. Lange (2019) predpostavljamo, da
                       starejši skozi transformativno učenje reflektirajo politične, kulturne in
                       druge strukture v družbi ter razmišljajo in delujejo v smeri njihovih
                       sprememb, kar prinese osvoboditev tako na osebni kot tudi na druž-
                       beni ravni. Ta pristop spodbuja skupno poimenovanje besede, kot bi
                       poimenovali svet, saj ko govorimo svet, le-tega tudi ustvarjamo (Lange
                       2019, 7). Poimenovanje sveta in ozaveščanje potekata skozi prakso, ki
                       z združitvijo delovanja in refleksije prekinja že sprejete pomene, po-
                       stavlja vprašanja in starejšim omogoča, da ponovno preverijo (ter spo-
                       znajo) družbeno realnost (Lange2019).Javni odprti prostori so tudi pro-
                       stori konflikta in nesoglasja. V njih se zrcalijo družbene strukture, raz-
                       merja moči in hierarhije. Zato niso nevtralni, ampak se v njih vseskozi
                       bije bitka za moč in prevlado. V njih zato lahko poteka transformativno
                       učenje za družbene spremembe, saj starejšim omogoča mesto za refle-
                       ksijo družbenih struktur in za delovanje v smeri njihove spremembe. Še
                       več, javni odprti prostori so med drugim tudi prostori družbenih gibanj,
                       ki želijo opozoriti na ta nesoglasja in se upreti hegemonskim politikam
                       (Kump 2004; 2012). Zato je takšen prostor tudi prostor družbenih spre-
                       memb, kalilnica družbenega delovanja in refleksije.

                    Javni odprti prostori so pomemben del strukture mesta. Zvišujejo kako-
                  vost življenja v mestih, omogočajo srečevanje, delovanje in učenje. Vendar
                  pa je lahko tudi mesto samo vir transformativnega učenja. Raziskava (Leong
                  Kappel in Daley 2004) je pokazala, da mesto deluje kot večplastna mreža dez-
                  orientacijskih dilem, ki so medsebojno prepletene. Te odraslim predstavljajo
                  izziv pri transformativnem učenju, po drugi strani pa so lahko vir motivacije
                  in želje po spremembi. Dezorientacijske dileme pa tudi spodbujajo proces
                  kritičnega razmisleka in spremembo v strukturi pomenov. Raziskava je po-
                  kazala, kako pomembno je transformativno učenje pri spoprijemanju z ne-
                  predvidljivim potekom življenja. Ker se okolje in odnosi v mestih hitro spre-
                  minjajo, se morajo odrasli prilagoditi tem spremembam. Za mnoge odrasle
                  iz velikih mest je to velik izziv, javni odprti prostori pa tu lahko predstavljajo
                  pomembno podporno okolje transformativnemu učenju.

                  Metodologija
                  Empirični del prispevka temelji na kvalitativnem raziskovanju, ki je razisko-
                  valni proces, pri katerem si raziskovalec na podlagi pripovedi in opazovanja v


                  206
   201   202   203   204   205   206   207   208   209   210   211