Page 207 - Homo senescens II: izbrane teme

Trije pristopi k razumevanju transformativnega učenja starejših v javnih odprtih prostorih

naravnem okolju zgradi celostno podobo. Za kvalitativno raziskavo sta zna-
čilna opisovanje preučevanih situacij in prizadevanje za razumevanje kon-
teksta, v katerem raziskava poteka (Creswell 2013; Vogrinc 2008, 48). Z njo
želi raziskovalec svet videti skozi oči sodelujočih ter razumeti proces in ne le
končnih rezultatov (Bryman 2004). Kvalitativna metodologija predpostavlja
raziskovanje skupin kot celoto v njihovem realnem kontekstu, kar smo pri
raziskovanju tudi upoštevali (Mesec 1998, 33). S kvalitativno raziskavo smo
raziskali in predstavili Pot spominov in tovarištva, ki je javni odprti prostor v
Ljubljani. POT smo izbrali zato, ker vključuje vse tri dimenzije javnega pro-
stora (Lehrer 2007): (a) fizični javni prostor – POT je odprta zelena javna po-
vršina, ki kot zeleni obroč povezuje Ljubljano in predstavlja pomemben vir
rekreacijskih ter sprehajalnih površin za prebivalce mesta; (b) socialni javni
prostor – na POT-i se srečujejo različni ljudje, med prijatelji, znanci in ne-
znanci potekajo pogovori, srečevanja, navezovanje stikov ter vključevanje v
skupnost; (c) simbolni javni prostor – POT je nastala kot spomenik okupirani
Ljubljani med drugo svetovno vojno in je ko taka zapisana v kolektivni spo-
min Ljubljančanov ter del zgodovine Slovenije. Zaradi močne prepletenosti
vseh treh dimenzij je POT zanimiv primer javnega prostora, ki je kljub temu,
da je bila zasnovana z jasnim namenom spominjati se okupacije, krepiti duh
bratstva, tovarištva in solidarnosti med prebivalci, podvržena različnim od-
nosom, interpretacijam in interesom za ta sporočila, ki se spreminjajo skozi
čas, podvržena pa je tudi različnim uporabam. Ozirajoč se na to smo POT iz-
brali za raziskovanje transformativnega učenja starejših v javnem odprtem
prostoru.
Kot smo zapisali v uvodu, je bil namen naše raziskave analizirati transfor-
mativno učenje starejših v javnem odprtem prostoru. S pomočjo treh pristo-
pov k razumevanju transformativnega učenja (Lange 2019) raziskujemo, kako
POTkotjavniodprtiprostoromogočainspodbujaspremembenaravniposa-
meznika, to je spremembe pri dojemanju samega sebe, spremembe v episte-
mologiji in zmožnostih (mikro raven), kako omogoča transpersonalne spre-
membe (mezo raven) in kako se na POT-i kot javnem odprtem prostoru ude-
janjajo družbene spremembe (spremembe v vedènju) na makro ravni (Hog-
gan 2016).

Izbor enot raziskovanja in zbiranje podatkov
V kvalitativno raziskavo je bilo vključenih sedem intervjuvancev, pet žensk in
dva moška v starostni skupini med 61 in 90 let. To starostno skupino smo iz-
brali na podlagi raziskav o uporabi javnega prostora (Holland idr. 2007; Kohn
2004; Peace 2013; Worpole in Knox 2007), ki ugotavljajo, da lahko uporabnike

207