Page 220 - Homo senescens II: izbrane teme
P. 220

Klara Hudournik, Nives Ličen in Marjana Šifrar Kalan


                     – povečanje motivacije,
                     – ustvarjanje vzdušja zaupanja, ki zmanjšuje stres in tesnobo udeležen-
                       cev ter jih sprošča,
                     – spodbujanje ohranjanja in ponotranjanja/usvajanja znanja,
                     – spodbujanje komunikacije in sodelovalnega dela,
                     – krepitev samozavesti,
                     – izboljšanje tolerance do napak.

                    Glede na pozitivne učinke igrifikacije, ki smo jih ugotovili s pregledom razi-
                  skav v tujini (Buchem in Gellener 2022; Grünewald, Kneip in Kozica 2019), smo
                  si zastavili raziskovalna vprašanja, ki se osredotočajo na slovensko okolje. Že-
                  leli smo ugotoviti, kako starejši udeleženci izobraževanja doživljajo izbrane
                  elemente igrifikacije, kaj o slednji menijo učitelji ter kako jo uporabiti pri po-
                  učevanju tujega jezika v skupini starejših odraslih.


                  Opis metode raziskovanja
                  Raziskava je bila izvedena skladno s paradigmo kvalitativnega raziskovanja
                  (Flick 2022). Da bi zagotovili triangulacijo na ravni zbiranja podatkov, smo
                  uporabili tri metode za zbiranje podatkov: (a) opazovanje z udeležbo, (b)
                  polstrukturirani intervju, (c) fokusno skupino. Zbiranje podatkov je potekalo
                  v študijskem letu 2022/2023. Raziskava je potekala v stopnjah, ki so se do-
                  polnjevale. Podatke iz opravljenih fokusnih skupin smo uporabili za pripravo
                  intervjujev z učitelji in smo v enem delu intervjuja o njih učitelje tudi spra-
                  ševali.
                    Vraziskavostabilivključenidveskupiniakterjev:učiteljiinstarejšištudenti.
                  Vsi udeleženci so se informirano strinjali z udeležbo v raziskavi in obdelavo
                  podatkov v raziskovalne namene.
                    S starejšimi študenti smo izvedli fokusne skupine, v katere je bilo vključe-
                  nih 16 udeležencev. V fokusni skupini A je sodelovalo šest udeležencev, v fo-
                  kusni skupini B štirje, v fokusni skupini C pa šest. Da bi dobili čim celovitejši
                  pogled na obravnavano tematiko, ki doslej v slovenskem okolju še ni bila raz-
                  iskana, smo najprej izvedli organizirano doživetje igrifikacije v skupini starej-
                  ših udeležencev izobraževanja, nato pa smo pogovore izvedli v treh fokusnih
                  skupinah. Faze so bile naslednje: uvod, organizirano doživetje poučevanja z
                  uporabo igrifikacije, diskusija v fokusni skupini.
                    Z učitelji smo opravili šest poglobljenih intervjujev. Izbrani so bili učitelji
                  tujih jezikov, ki poučujejo starejše odrasle. Intervjuji so bili sestavljeni iz štirih
                  vrst vprašanj: (1) podatki o intervjuvancu, (2) poznavanje igrifikacije, (3) izkuš-
                  nje intervjuvanca z igrifikacijo, (4) vprašanja, ki so bila povezana z diskusijo


                  220
   215   216   217   218   219   220   221   222   223   224   225