Page 220 - Homo senescens II: izbrane teme
P. 220
Klara Hudournik, Nives Ličen in Marjana Šifrar Kalan
– povečanje motivacije,
– ustvarjanje vzdušja zaupanja, ki zmanjšuje stres in tesnobo udeležen-
cev ter jih sprošča,
– spodbujanje ohranjanja in ponotranjanja/usvajanja znanja,
– spodbujanje komunikacije in sodelovalnega dela,
– krepitev samozavesti,
– izboljšanje tolerance do napak.
Glede na pozitivne učinke igrifikacije, ki smo jih ugotovili s pregledom razi-
skav v tujini (Buchem in Gellener 2022; Grünewald, Kneip in Kozica 2019), smo
si zastavili raziskovalna vprašanja, ki se osredotočajo na slovensko okolje. Že-
leli smo ugotoviti, kako starejši udeleženci izobraževanja doživljajo izbrane
elemente igrifikacije, kaj o slednji menijo učitelji ter kako jo uporabiti pri po-
učevanju tujega jezika v skupini starejših odraslih.
Opis metode raziskovanja
Raziskava je bila izvedena skladno s paradigmo kvalitativnega raziskovanja
(Flick 2022). Da bi zagotovili triangulacijo na ravni zbiranja podatkov, smo
uporabili tri metode za zbiranje podatkov: (a) opazovanje z udeležbo, (b)
polstrukturirani intervju, (c) fokusno skupino. Zbiranje podatkov je potekalo
v študijskem letu 2022/2023. Raziskava je potekala v stopnjah, ki so se do-
polnjevale. Podatke iz opravljenih fokusnih skupin smo uporabili za pripravo
intervjujev z učitelji in smo v enem delu intervjuja o njih učitelje tudi spra-
ševali.
Vraziskavostabilivključenidveskupiniakterjev:učiteljiinstarejšištudenti.
Vsi udeleženci so se informirano strinjali z udeležbo v raziskavi in obdelavo
podatkov v raziskovalne namene.
S starejšimi študenti smo izvedli fokusne skupine, v katere je bilo vključe-
nih 16 udeležencev. V fokusni skupini A je sodelovalo šest udeležencev, v fo-
kusni skupini B štirje, v fokusni skupini C pa šest. Da bi dobili čim celovitejši
pogled na obravnavano tematiko, ki doslej v slovenskem okolju še ni bila raz-
iskana, smo najprej izvedli organizirano doživetje igrifikacije v skupini starej-
ših udeležencev izobraževanja, nato pa smo pogovore izvedli v treh fokusnih
skupinah. Faze so bile naslednje: uvod, organizirano doživetje poučevanja z
uporabo igrifikacije, diskusija v fokusni skupini.
Z učitelji smo opravili šest poglobljenih intervjujev. Izbrani so bili učitelji
tujih jezikov, ki poučujejo starejše odrasle. Intervjuji so bili sestavljeni iz štirih
vrst vprašanj: (1) podatki o intervjuvancu, (2) poznavanje igrifikacije, (3) izkuš-
nje intervjuvanca z igrifikacijo, (4) vprašanja, ki so bila povezana z diskusijo
220