Page 114 - Politike človekovih pravic

2 Obrazi politik(e) in človekovih pravic

Heglu pa odločitev (angl. ethics of decision), s čimer slednji vpelje tudi
razliko med etičnim in moralnim, ko prvo povezuje z reakcijo oz. ta-
kojšnim odzivom, drugo pa z refleksijo (Badiou, 2001, str. 1–2).
Ukvarjanje z vrednotami, posebej v povezavi z vprašanji etike in
morale, se na primeru človekovih pravic lahko odraža tudi v različnih
kritičnih, pogosto konfliktnih primerih, med katerimi v nadaljevanju na-
vajamo tri najpogostejše in hkrati tudi najtemeljnejše.
Ideja vrednot sama v sebi nosi mnogo subjektivnosti, ki se kažejo pre-
ko prevlade osebnih pogledov in interesov, notranjih občutij, sledenja
splošnim prepričanjem, kar pa za pošteno in glede na različne skupine
uravnoteženo presojo ni dovolj (Davidson, 2005, str. 85–99). V izogib
tovrstnim ozkim, osebno motiviranim pogledom na (praviloma lastne)
pravice so bile seveda vzpostavljeni številne pravne regulative in zaščite,
etični kodeksi pa tudi pravila ter posebna etika raziskovanja in preučeva-
nja človekovih pravic, o čemer podrobneje pišemo v naslednjih poglavjih.
Druga, praviloma neposredna in običajno pričakovana posledica su-
bjektivnega dojemanja človekovih pravic pa je konflikt vrednot. Mnogo-
krat lahko neka rešitev oz. stanje predstavlja vrednoto za eno skupino,
za drugo pa prav nasprotno. Še huje je, če ena skupina zase pridobi
prednosti na račun tega, da poseže v vrednote druge skupine. Skoraj
vsi politični spori že zaradi različnosti v političnih ideologijah vključu-
jejo različna prepričanja o tem, kaj je prav in kaj narobe, kaj je pravično
in kaj nepravično, saj so v bistvu osnovani na medsebojno konkurenč-
nih vrednotah. Bistvo konflikta vrednot je torej utemeljeno na nestri-
njanju ali nasprotovanju zaradi različnih pogledov, odnosov, prioritet
v prepričanjih in načelih pa tudi osebnih interesih in seveda moči. Vse
to sproža različno napete odzive in s seboj nosi nevarnost različnih
vrst neenakosti ter nepravičnosti, od »zgolj» čustvenega občutka zapo-
stavljenosti in omejevanja do objektivnega zmanjševanja ekonomskih,
socialnih, celo civilnih ter političnih pravic.
Sestavni del konflikta vrednot je povezan z nesoglasji, s predsod-
ki, stereotipi, z delitvami na »naše« in »vaše«, celo s sovražnostjo in z
nasiljem. Komunikacija v opisanih primerih je zahtevna in otežena, a
praviloma prva pot v smeri razreševanja, ki lahko poteka na različne
načine, od »mirnega« do »glasnega« iskanja kompromisov in skupnih
točk, pogajanj, do soočenja vrednot ali v najslabšem primeru izstopa
iz konflikta brez rešitve (Shue, 2006; Weimer in Vinning, 2017). Kot
kaže slika 2.7, se v praksi različni pristopi k reševanju konfliktov med
seboj prepletajo, končni način razrešitve pa je pomemben predvsem

114