Page 115 - Politike človekovih pravic

Človekove pravice kot politike boja za oblast 2.2

zato, ker odraža tudi kvaliteto razrešitve in zaščite človekovih pravic
oz. vrednot, zaradi katerih je do konflikta sploh prišlo.
V primerih konflikta vrednot se velja ozreti tudi na različne filozof-
ske in psihološke misli ter spoznanja, med katerimi je ponovno treba
izpostaviti dilemo v odnosu med zagotavljanjem pravice do popolne
svobode posameznika, ki jo je kot prvi zagovarjal John Stuart Mill,
ter utilitarističnim moralnim načelom iskanja najboljših koristi za naj-
večje število ljudi. V tej povezavi teorije pravic pa tudi teorije dolžnosti
in obveznosti opozarjajo na ultimativnost zagotavljanja pravice do živ-
ljenja kot najvišjega dobrega, ki ne sme biti nikoli podvrženo kakršni
koli omejitvi ali prisili niti ne predmet »pogajanj« v odnosu do drugih,
s pravico do življenja tekmujočih pravic (npr. Wacks, 2006).
Kot tretjo občutljivo točko vrednot, etike in morale v svetu člove-
kovih pravic pa je treba izpostaviti vidike, na katere opozarjajo ideje t.
i. moralne politike in politike greha. Osrednje vodilo teorije moralne
politike je, da obstajajo skupine na vrednotah ali morali temelječih po-
litik, ki se vsakodnevno ukvarjajo z moralnimi vprašanji in vrednotami
temeljnih človekovih prvic, kot npr.: kdaj se začne življenje, ali ima dr-
žava pravico vzeti življenje, ali so igre na srečo po naravi zlo, ali naj bo
homoseksualnost moralno in pravno enakovredna heteroseksualnosti
(Mooney, 1999; Skitka idr., 2005; Ben-Nun Bloom, 2014)? Odgovori na
tovrstna vprašanja predstavljajo osnovo za razlago in napovedovanje
političnega vedenja na področjih moralne politike. Kot pa opozarja
Mooney (1999), opisana moralna politika lahko hitro privede do (zgolj)
pravnega sankcioniranja dobrega in slabega, potrjevanja določenega
sklopa temeljnih vrednot tudi na račun spregleda drugih. V tem smislu
se tako za družbo še prav posebej zahtevna in občutljiva vprašanja, ki
ustvarjajo polarizacije, zameji v pravno opredeljena univerzalna pra-
vila, ki pa so za določen del družbe povsem nespremenljiva. V psiho-
loškem smislu to po ugotovitvah raziskovalcev vodi v konflikte zavra-
čanja drugače mislečih, k nižji stopnji sodelovanja, močnim čustvom
moraliziranja, sentimentalizma, vse do obtoževanja s konceptom gre-
ha – skratka, do močnih podlag za kulturno pogojene konflikte znotraj
neke družbe in države (Skitka idr., 2005; Ben-Nun Bloom, 2014).
Medtem ko kazensko pravo v veliki meri opredeljuje dobro in zlo, bi
se morala moralna politika ukvarjati predvsem s temami, glede katerih
v državi z vidika vrednotnega pogleda nanje še ni popolnega soglasja,
posebej ob dejstvu, da je vsaj znatna manjšina državljanov v temelj-
nem, prvobitnem sporu z vrednotami, ki jih uteleša nek vidik pravno

115