Page 51 - Zadovoljstvo zaposlenih v podjetništvu

Organizacijska kultura 1.14

poslene usposobiti, da kljub svoji raznolikosti sledijo skupnim ciljem
(Ivanko idr., 1991, str. 182–183). Uspešni vedenjski vzorci v podjetju
oblikujejo vedenjska načela, ki določajo pričakovano vedenje in služijo
kot osnova za oblikovanje pravil. Prepričanja zaposlenih in njihovo ve-
denje so močno zasidrani v miselnih modelih, ki jih usmerjajo njihove
kulturne vrednote, izkušnje in znanja. Različne ravni v podjetju ustvar-
jajo subkulture z različnimi vrednostnimi hierarhijami, ki pa lahko tudi
spodbujajo inovacije in ustvarjalnost (str. 182–183). Karizma vodstva,
poslanstvo podjetja in izobraževanje prispevajo k širjenju kulture. Sub-
kulture v podjetju lahko predstavljajo vir kreativnosti in novih idej ter
zagotavljajo varno okolje tudi za tiste, ki ne sledijo vsem splošnim na-
čelom organizacijske kulture.
Na začetku je bila organizacijska kultura pogosto zamenjana z organi-
zacijskim vzdušjem in obravnavana kot ključni dejavnik organizacijske
klime. Povečano zanimanje za organizacijsko kulturo je sledilo po naf-
tnem šoku leta 1972, ki je v podjetjih povzročil turbulenco. Potreba po
spremembah v organizacijski strukturi je poudarila razlike med podje-
tji v različnih državah, pri čemer so japonska podjetja izkazala izjemno
uspešnost. Raziskave so pokazale, da je organizacijska kultura ključna
za dosego takšnega uspeha (Peršak, 1998). Ključno je vzpostaviti sku-
pno vizijo podjetja in spodbujati timsko dinamiko, ki omogoča obliko-
vanjeskupnega pomenskega okvira vorganizaciji. Močinkompleksnost
kulture tvorita število norm, njihovo stabilnost in povezanost. Vodstvo
ima pomembno vlogo pri oblikovanju organizacijske kulture, saj vpliva
na odnose v skupini in ima moč ter karizmo (Merkač Skok, 2008, str.
212). Organizacijska kultura je značaj podjetja, ki se odraža v njegovem
delovanju in vpliva na način razmišljanja ter vedenje zaposlenih. Je sis-
tem vrednot, navad, norm in prepričanj, ki se oblikujejo skozi razvoj
podjetja (Peršak, 1998). Pozitivna kultura temelji na spodbujanju, pod-
jetnosti in odličnosti (Pegg, 1996, str. 61).
Pojem organizacijska kultura je usmerjen tako v preteklost kot v pri-
hodnost, zato je celostnejši in globalnejši. Pri raziskovanju organizacij-
ske kulture podjetja se običajno uporablja kvalitativna metodologija,
ki omogoča poglobljeno razumevanje njenih vidikov (Lipičnik, 1998,
str. 74). Vodstvo organizacije organizacijsko kulturo širi z aktivnostmi,
kot so posvečanje pozornosti zaposlenim, nagrajevanje dosežkov, po-
stavljanje jasnih meril uspeha, nadzorovanje poslovnih procesov ter od-
zivanje na krizne situacije, pri čemer ima lasten zgled ključno vlogo. Or-
ganizacijska kultura vpliva na proces izbire novih sodelavcev ter na nji-

51