Page 131 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Nekdanje učiteljišče Portorož – Koper

Mirjana Kontestabile Rovis Majda Cencič
Pokrajinski arhiv Koper Upokojena profesorica
mirjana.kontestabile@arhiv-koper.si Univerze na Primorskem
majda.cencic@guest.arnes.si

Za začetek usposabljanja za pouk slovenskih osnovnošolskih otrok v Kopru
štejemo odprtje slovenskega oddelka štiriletnega moškega učiteljišča pod
Avstro-Ogrsko leta 1875. V času italijanske oblasti (1923–1943) se je usposablja-
nje za učiteljski poklic v slovenskem jeziku prenehalo. Ponovno se je začelo v
slovenskem jeziku in v skladu z drugačno ideologijo leta 1947 v Portorožu, kjer
so odprli podružnico tolminskega učiteljišča. Leta 1953 so učiteljišče preselili v
Koper, kjer so se bodoči učitelji usposabljali do konca šolskega leta 1967/1968.
Zgodovinske podatke iz dostopnih arhivskih fondov o odnosih in komunika-
ciji na učiteljišču smo dopolnili z objavljenimi zapisi udeležencev izobraževa-
nja ter neposredno pridobljenimi podatki s pomočjo delno strukturiranega in-
tervjuja s še živečimi profesorji učiteljišča. Obdelava podatkov na osnovi na-
rativne in hermenevtične analize je pokazala, da so poleg strogega disciplin-
skega reda prevladovali spoštljivi, pristni, razumevajoči in sodelovalni odnosi
med dijaki in profesorji ter med profesorji z+ub dijaki kot tudi med profesorji
samimi.
Ključne besede: Učiteljišče Portorož, Učiteljišče Koper, profesorji, dijaki, odnosi

Uvod
Koper ima dolgo tradicijo izobraževanja in usposabljanja za učiteljski poklic
v slovenskem jeziku, ki se je začela že pod Avstro-Ogrsko leta 1875 in je trajala
do leta 1909, ko so slovenski oddelek moškega učiteljišča v Kopru premestili
v Gorico. Brez izobraževanja v slovenskem jeziku je Koper ostal tudi v času
italijanske oblasti (1923–1943). Zato je bilo po drugi svetovni vojni toliko večje
pomanjkanjeučiteljskegakadra,karjeleta1947 vplivalo naodprtjeučiteljišča
v slovenskem jeziku tudi v slovenski Istri, najprej v Portorožu, septembra 1953
pa so učiteljišče premestili v Koper.
V sedanjem času veliko razpravljamo o odnosih in komunikaciji, tako v
vsakdanjem življenju kot tudi na znanstvenem področju, če omenimo le
znane aksiome o komuniciranju Watzlawicka, Janet Beavin Bavelas in Dona J.
Jacksona (2011). Eden izmed njih se nanaša tudi na to, da pri komunikaciji ne
gre le za posredovanje vsebine sporočila, ampak da hkrati posredujemo tudi
odnos do drugih. Na pedagoškem področju pa npr. še poudarjajo, da »učin-

Krmac, N.,S.Hudovernik, M. Rodela,M.Mezgec, M. RadetićPaićinM. Kukanja Gabrijelčič, ur. 2024.
Pedagoška vizija: premikanje izobraževanja od tradicije do inovacij – 50 let razvoja na Pedagoški fakulteti.
Koper: Založba Univerze na Primorskem. https://doi.org/10.26493/978-961-293-358-6.131-148