Page 151 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Vloga Vide Medved Udovič pri razvoju didaktike književnosti

tudi dva zvezka z naslovom Posebno ukoslovje slovenskega učnega jezika v
ljudski šoli, saj raziskujeta in predstavljata pouk književnosti v domeni spe-
cialne didaktike. Njun avtor, Janko Bezjak, ju je izdal v letih 1906 in 1907; med
drugim vsebujeta pregled zgodovine poučevanja jezika in književnosti, raz-
členitev učnovzgojnih ciljev ter učne metode in oblike. Vida Medved Udo-
vič se je v magistrskem delu »Interpretacija književnih besedil za osnovno
šolo:komunikacijski modelpoučevanjaknjiževnosti vosnovni šoli«(1993) na-
vezala na Bezjakova načela tradicionalne didaktike književnosti, zlasti, ko je
navedla priporočila, naj pouk književnosti spodbuja pripovedovanje učen-
cev,posebejvprocesuinterpretacijeoz.poustvarjanjapreprostihslovstvenih
oblik, v prvi vrsti pravljice (Medved Udovič 1993, 62).
Pomemben vpliv na vizijo znanstvenega dela Vide Medved Udovič sta
imeli literarni znanstvenici Helga Glušič in Marjana Kobe. Prva, mentorica
magistrskega dela Vide Medved Udovič, je v raziskovanje in poučevanje mla-
dinske književnosti vnašala načela depedagogizacije, prva vrednotila slo-
vensko mladinsko književnost z enakovrednimi metodami kot nemladinsko
ter opozarjala na načela igre in humorja kot pomembnih sestavin književ-
nosti za otroke ter mlade (Saksida 2014; Haramija 2014), s čimer je utirala pot
premiku paradigme didaktike književnosti iz tradicionalne v komunikacij-
sko, kar je eden od osrednjih poudarkov pričujočega članka. Somentorica
njene doktorske disertacije »Literarna recepcija v osnovni šoli s posebnim
poudarkom na mladinski dramatiki« (1998) ob mentorici Helgi Glušič je bila
Boža Krakar Vogel, ena ključnih figur slovenske didaktike književnosti konca
20. in začetka 21. stoletja, ki je pomembno prispevala tako k vpeljavi paradi-
gme komunikacijske didaktike kot tudi modela sistemske didaktike književ-
nosti.
Kot neformalna mentorica pa je Vido Medved Udovič usmerjala tudi Mar-
jana Kobe, bibliopedagoginja, literarna zgodovinarka in profesorica na Pe-
dagoški fakulteti Univerze v Ljubljani. V priročniku Ura pravljic, ki ga je Mar-
jana Kobe soustvarila z Martino Šircelj in Alenko Gerlovič (1972), so avtorice
predstavile pripovedovanje oz. branje pravljic in drugih otroških žanrov, ki v
(mladinskih) knjižnicah poteka sistematično, načrtno in vzgojno; opisani so
postopki, pripomočki in načini, ki so uporabni za to dejavnost. V ciklu član-
kov, ki so izhajali okoli leta 1999 v reviji Otrok in knjiga, je Marjana Kobe ume-
stila sodobno slovensko pravljico v kulturni in zgodovinski kontekst, posebej
zanimiva pa je njena doktorska disertacija »Vedež in začetki posvetnega mla-
dinskega slovstva na Slovenskem: 1778–1850« iz leta 2004. Kot je v recenziji h
knjigi, ki je izšla na podlagi disertacije, zapisal Igor Saksida, gre za študijo, ki
pojasnjuje nastanek slovenske mladinske književnosti ter opozarja na njeno
povezanost z reprezentativnimi deli in avtorji v evropskem prostoru.
151