Page 22 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Romina Plešec Gasparič

Avtorja izpostavita uporabo pojmov skupinsko delo in skupinski pouk kot
sopomenk ter problematizirata izmenično uporabo pojmov učna metoda in
učna oblika.
Poleg skupinske učne oblike Faletov in Oberlintner (1964) govorita še o
frontalni in individualni učni obliki. Poudarjata pa ustrezno kombinacijo fron-
talnega, skupinskega in individualnega pouka, ki prispeva k zanimivosti, pri-
vlačnosti in pedagoški vrednosti pouka.
Faletov in Oberlintner v okviru skupinske učne oblike posredno govorita
tudi o delu v paru. Pravita (1964, 60), da je že raziskava v čistih oddelkih po-
kazala, da »skupine dvojic niso prave skupine«, saj dva posameznika lahko
vztrajata vsak pri svojem stališču in se ne zedinita, zato je takšna skupina ne-
popolna in neprimerna oz. je ne moremo imenovati skupina. Da bi učenci
delovali kot prava skupina, so potrebni vsaj trije člani, saj le tako lahko pride
do prave diskusije in iskanja kompromisov. Avtorja celo pravita, naj takrat, ko
ne moremo sestaviti skupin z vsaj tremi člani, skupinske učne oblike sploh ne
uvajamo, ampak raje izberemo frontalno ali individualno učno obliko.
Danica Marion je v svoji Didaktiki iz 60.let 20.stoletja¹⁵predstavila fron-
talno, individualno in skupinsko učno obliko. Pravi, da so učne oblike »or-
ganizacijski načini vključevanja razredne skupnosti v vzgojno-izobraževalni
proces«(Marion 196?,90).Učneoblikepovežezdidaktičnimi načeli. Zafron-
talno učno obliko pravi, da jo izbiramo predvsem takrat, ko je v ospredju di-
daktično načelo sistematičnosti, vendar ob ustreznem kombiniranju metode
razlage z metodo pogovora učinkovito sledimo tudi didaktičnemu načelu ak-
tivnosti učencev. K temu dodaja, da je »kvaliteta pouka predvsem odvisna
od učiteljeve osebnosti in njegovega pojmovanja učne oblike« (Marion 196?,
90). Avtorica zaključi, da frontalna učna oblika prevladuje pri vseh predme-
tih innavsehstopnjahšolanja.Skupinsko učno obliko poveže zdidaktičnim
načelom aktivnosti in pravi, da se »opira na težnjo učencev po delu in uve-
ljavljanju v skupinah« (str. 16). Z načelom aktivnosti poveže tudi individualno
učno obliko, didaktično načelo individualizacije pa po njenem mnenju naj-
bolje uresničuje uravnotežena kombinacija vseh treh učnih oblik. Ko govori
o skupinski učni obliki, Danica Marion izrecno poudari, da je pri njeni opre-
delitvi še posebej pomembna ločitev med učno obliko, metodo in tehniko.
O skupinski učni obliki po njeni definiciji lahko govorimo takrat, ko »notranje
diferenciramo razredno skupnost nadelovneskupinein z njihovimsamostoj-

¹⁵ Letnica, navedena v knjižničnem katalogu Cobiss, je 196?, vir sam pa prav tako ne vsebuje le-
tnice izdaje. Publikacija je zavedena kot učbenik, obsega 99 tipkanih strani, ki niso v knjižni
vezavi. Vir hrani Slovenski šolski muzej v Ljubljani.

22