Page 287 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Vključevanje in delo z ukrajinskimi učenci v slovenskih osnovnih šolah

bi bilo o tem povprašati še njih same in njihove starše. Posamezne strokovne
delavke, ki so simptome PSM zaznale, so se z učenci pogovorile, jim nudile
podporo oz. jih napotile k ustrezni osebi. Annika Bergunde, Ruth Schöffl in
Marie-Claire Sowinetz (2023) navajajo, da je pomembno, da so strokovni de-
lavcisposobniprepoznatiinseodzivatinaznake stresa tertravmeindaznajo
posameznike usmeriti k ustreznim podpornim službam. Zaskrbljujoče pa je
dejstvo, da so določene učiteljice menile, da ni potrebe po zagotavljanju so-
cialne in čustvene podpore ukrajinskim učencem. Ker o delu z ukrajinskimi
učenci v šolah izven Ukrajine v času opravljanja naše raziskave še ni bilo do-
stopnih podatkov, glede na primerljive podatke za delo z učenci priseljenci
menimo, da bi strokovne delavke verjetno morale zaznati večjo potrebo po
pomoči.Ugotovitve(Mesa-Vieiraidr.2022)namrečkažejo,datretjinaučencev
priseljencev pri socialnem vključevanju potrebuje psihosocialno podporo in
pomoč. Zaradi navedenega bi bilo v prihodnosti treba sistematično izobra-
ževati strokovne delavce, še posebej učiteljice, kako prepoznati simptome
PSM.
Velika večina strokovnih delavk je navajala dobro sodelovanje s starši ukra-
jinskih učencev, ki je potekalo na različne načine, velikokrat tudi s pomočjo
informacijsko-komunikacijske tehnologije. Dilara Karaagac, Basak Bilecen in
Veenstra (2022) ugotavljajo, da starši učencev priseljencev praviloma razu-
mejo pomen izobraževanja za svoje otroke in so zato pripravljeni sodelovati
s šolo. Strokovne delavke so opisale mnogo pozitivnih vidikov dela z ukrajin-
skimi učenci, tako zanje kot tudi za ostale učence: spoznavanje nove kulture,
učenje strpnosti in sočutja, odpravljanje predsodkov učencev iz večinske po-
pulacije ipd.
Tako učiteljice kot svetovalne delavke so v večini primerov kot oviro nave-
dle nepoznavanje slovenskega jezika. Učiteljice so predlagale več ur za uče-
nje jezika. Želele bi si več sistematične pomoči MIZŠ, predvsem natančnejših
navodil, a bi lahko prevelika formalizacija hkrati krčila obseg avtonomije in
možnosti ustvarjalnega prilagajanja konkretnim situacijam.
Omejitve in pomanjkljivosti naše raziskave vidimo v majhnem vzorcu, in si-
cerzaradineodzivnostiinslabšepripravljenostišolzasodelovanjevraziskavi.
Izvedba intervjujev v pisni obliki (na željo intervjuvank) je onemogočila po-
stavljanje dodatnih vprašanj in s tem poglobljenejšega uvida v obravnavano
tematiko. V pričujoči raziskavi smo se osredotočili na vključevanje in delo z
ukrajinskimi učenci z vidika strokovnih delavk šole. Da bi pridobili celostnejši
in globlji vpogled v obravnavano tematiko, bi bilo v prihodnosti raziskavo
smiselno razširiti in vanjo vključiti še vidik ukrajinskih učencev ter njihovih
staršev pa tudi vidik učencev večinske populacije.

287