Page 286 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Sara Legat, Mateja Pšunder in Andreja Kozmus

Situacija, ko je bilo treba v šole vključiti ukrajinske učence, se je po oceni
strokovnih delavk zgodila hitro in po njihovem mnenju ni omogočala časa za
posebne priprave na prihod ukrajinskih otrok. Lahko bi že ob izbruhu vojne
predvidevali, da bodo prebivalci iz vojnih območij emigrirali in da se bodo
otroci vključevali v šole držav gostiteljic, a je takrat vladalo prepričanje, da se
bo vojna končala hitro. Kljub temu so strokovne delavke navajale, da je vklju-
čevanje ukrajinskih učencev v šole potekalo brez večjih težav in posebnosti.
Medtem ko so učiteljice večinoma razmišljale o izvedbi pouka, so svetovalne
delavke pogosteje omenjale koordinacijo in organizacijo različnih dejavno-
sti, kar se sklada z različni nalogami delovnih mest (Kociper, Torkar in Ermenc
2018). Mnenja strokovnih delavk glede smernic, pripravljenih s strani MIZŠ,
so se razlikovala. Enim so se zdele nenatančne, drugim dobra osnova, a kon-
tekst vsakokratnih konkretnih situacij je pogosto tako različen, da so po na-
šem mnenju možne le splošne usmeritve. Od ustvarjalnosti vodij in strokov-
nih delavcev je odvisno, ali so smernice ustrezno prenese v prakso, kar s seboj
prinaša določeno odgovornost za avtonomno sprejete odločitve.
Strokovne delavke so se na deklarativni ravni zavedale pomena skrbi za
inkluzivno in spodbudno učno okolje ter so v opisih izpostavile veliko razno-
likih aktivnosti. Ukrajinske učence so (postopno) vključevale v različne pro-
jekte in delavnice ter organizirale vrstniško sodelovanje, ki je tudi po Parmigi-
aniju idr. (2023) zanje dobrodejno. Romana Bešter in Mojca Medvešek (2010)
celo menita, da je lahko medvrstniška pomoč za učence priseljence zaradi
identifikacije z vrstniki učinkovitejša od pomoči učitelja. Strokovne delavke
so še izpostavile pomen pogovora, nudenja podpore in pomoči, kar so po-
membni načini nudenja psihološke podpore (Jakavonyt˙ e-Staškuvien˙ e2023).
Iz odgovorov lahko sklepamo, da so bili ukrajinski učenci dobro sprejeti v
oddelčne skupnosti, obstajale pa so razlike v njihovi lastni zavzetosti za skle-
panje prijateljstev. Nekatere strokovne delavke so opazile, da se ukrajinski
učenci raje družijo med seboj kot z učenci večinske populacije. Smiselno bi
bilo, da bi izvedli intervjuje tudi z ukrajinskimi učenci in s tem pridobili zane-
sljivejše podatke o njihovi percepciji sprejetosti v razredu.
Večina strokovnih delavk pri vključenih ukrajinskih učencih ni zaznala
simptomov PSM. To si lahko razložimo s tem, da je raziskava potekala v času,
ko priseljeni ukrajinski učenci večinoma (še) niso bili neposredno izposta-
vljeni dogajanju na bojiščih, a zavedati se je treba, da so bili na hitro ločeni
od družinskih članov, svojega doma in prijateljev. Možno je, da strokovne
delavke niso bile dovolj usposobljene in občutljive za prepoznavanje simp-
tomov PSM. Za poglobljenejšo analizo bi potrebovali natančnejše podatke o
npr.vedenjuinpogostostisimptomovpriukrajinskihučencih,dobrodošlopa

286