Page 284 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision
P. 284

Sara Legat, Mateja Pšunder in Andreja Kozmus


                  navo: »Za učinkovito in spodbudno učno okolje pa se nam zdi pomembno,
                  da vpeljujemo sodobne učne pristope, kot so formativno spremljanje, razvoj
                  prečnih veščin, izkustveno učenje, učenje na prostem, fit pedagogika, kjer so
                  učenci vključeni v procese učenja in zato motivirani« (S4).
                    Pri Kategoriji 3.2: Zaznavanje simptomov PSM je večina učiteljic navedla, da
                  teh simptomov ni zaznala oz. so jih zaznale pri redkih učencih: »Ne kažejo ne-
                  kih znakov travm [...]« (U9), »Pri enem učencu je bilo opaziti izrazitejšo post-
                  travmatsko motnjo. Učenec je veliko uporabljal črno barvo ali risal kri, požare,
                  orožje« (U4). Tudi svetovalne delavke v večini primerov simptomov PSM niso
                  zaznale, druge so zaznale začetne znake, čustvene težave, ali pa so simptome
                  PSM opazile pri starših: »Pri učencih ne, bolj pri starših. Starše je strah glede
                  stanja v Ukrajini, mi jih skušamo malo pomirit« (S9), »Učenka ima čustvene
                  težave, skrbi jo za očeta, v nekem obdobju je bilo zelo hudo, veliko joka« (S5),
                  »Pri nekaterih sem zaznala začetne znake« (S11).
                    Pri Kategoriji 3.3: Odzivanje na simptome PSM so učiteljice navedle odziva-
                  nje preko različnih oblik pomoči: »Pomagamo z individualnimi pogovori in
                  protistresnimi vajami« (U2). Nekatere so navedle, da ni bilo potrebe po pod-
                  pori: »Mi nimamo podatkov, da bi bili ti učenci neposredno izpostavljeni voj-
                  nemu nasilju. Mislim da so šli takrat, ko se je šele začenjalo [...]. Na učence
                  smo pozorni, če bi kaj opazili, bi drugače pristopili« (U5). Svetovalne delavke
                  so navedle, da so se na zaznavanje PSM odzivale glede na potrebe. Neka-
                  tere so izpostavile pomembnost pogovora v primeru stiske: »Z vsakim izmed
                  učencev, ki občuti stisko, se je potrebno pogovarjati z empatijo in razumeva-
                  njem. Učenci, ki pridejo z območij, kjer so doživeli vojno nasilje, so pripadniki
                  najbolj ranljivih skupin in kot taki deležni najbolj občutljive obravnave« (S8),
                  »Ob velikih stiskah se pogovorim tudi z ostalimi strokovnimi delavci in starši«
                  (S9).

                  Sodelovanje s starši ukrajinskih učencev
                  Učiteljice (glej preglednico 2) so navajale, da s starši sodelujejo v živo in na da-
                  ljavo. Pogovarjajo se večinoma v angleščini ali si pomagajo s prevajalnikom.
                  V večini primerov so tudi poročale, da starši izkazujejo zanimanje za šolsko
                  delo. »S starši sem veliko komunicirala preko mejla, v začetku v angleščini,
                  oni so si prevajali in potem odpisali v angleščini« (U1). V pomoč jim je sode-
                  lovanje svetovalne delavke na sestankih. Ena učiteljica je poročala o nesode-
                  lovanju staršev enega ukrajinskega učenca. Iz odgovorov svetovalnih delavk
                  lahko razberemo, da z ukrajinskimi starši sodelujejo pri govorilnih urah in na
                  roditeljskih sestankih, tudi s pomočjo ukrajinsko govorečih posameznikov:
                  »Na srečo smo imeli v lokalnem okolju nekaj ukrajinsko govorečih posame-


                  284
   279   280   281   282   283   284   285   286   287   288   289