Page 309 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Metodološke pristranskosti v družboslovni

znanosti: oblikovanje metodološke izbire

Klara Čalušić Nina Krmac
ŠtudentkaUniverze naPrimorskem Univerza na Primorskem
68223037@student.upr.si nina.krmac@pef.upr.si

Prispevek se osredotoča na prikrito delujoč učinek pristranskosti v sodobni
znanosti, ki se nanaša na namensko ali nenamensko izogibanje rabi kvalita-
tivne metodologije v odnosu na kvantitativno. V tem kontekstu se sprašujemo,
kako tovrsten pojav oblikuje odnos znanstvene skupnosti do različnih meto-
doloških pristopov in posledično raznovrstnost znanstvenih spoznanj v druž-
boslovju. Osrednjega pomena je preučevanje koncepta družbe znanja, znotraj
katerega se soočamo z zastavitvijo, da morajo znanstvena spoznanja v največji
možni meri služiti družbenemu napredku. Takšno stanje ustvarja pogoje za
vzpostavitev pozitivistične miselnosti znotraj znanstvenega prostora, ki je ute-
meljena na matematičnem pripisovanju vrednosti raziskovalnega dela. S tega
vidika članek obravnava tudi metodološki spor med zagovorniki kvantitativ-
nega in kvalitativnega raziskovanja. Na podlagi članka je ugotovljeno, da me-
todološko izbiro oblikujejo psihološki, sociološki in izobraževalni dejavniki ter
poudarjena potreba po boljšem razumevanju tovrstnih odnosov znotraj raz-
ličnih znanstvenih disciplin. V članku se izkaže potreba po analizi rabe meto-
dologij znotraj zaključnih del študentov ter izvedbe intervjujev z raziskovalci,
uredniki znanstvenih revij in doktorskimi študenti.
Ključne besede: metodološka izbira, kvalitativno in kvantitativno raziskovanje,
družba znanja, odnosi znanstvene skupnosti, paradigmatični premik

Uvod
Ustvarjanje znanosti se pogosto dojema kot nekaj nadčloveškega, skoraj bo-
žanskega oz. kot sveto storitev človeštva (Bochner 2017), pri čemer je znan-
stvenikpogostorazumljenkotnekevrsteintelektualniheroj,kipoganjadruž-
beni napredek. Znanost pa ne zaznamuje le življenja znanstvenikov, univer-
zitetnikov, raziskovalcev in pedagoškega osebja, ki naseljujejo znanstveno
okolje ter se z njim poklicno ukvarjajo, temveč vpliva na življenja vseh posa-
meznikov ne glede na to, ali se za to zavestno odločijo ali ne (Leshner 2003).
To je razvidno že iz dejstva, da je pojem znanost našel mesto v vsakdanjih de-
batah tako strokovne kot tudi laične javnosti. Zgodovina priča o ključnih pri-
dobitvah znanosti na številnih področjih v obdobju razsvetljenstva, ki so, kot
pojasnjuje Singh (2022), obljubljale osvoboditev človeštva iz spon pomanj-

Krmac, N.,S.Hudovernik, M. Rodela,M.Mezgec, M. RadetićPaićinM. Kukanja Gabrijelčič, ur. 2024.
Pedagoška vizija: premikanje izobraževanja od tradicije do inovacij – 50 let razvoja na Pedagoški fakulteti.
Koper: Založba Univerze na Primorskem. https://doi.org/10.26493/978-961-293-358-6.309-324