Page 310 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision
P. 310

Klara Čalušić in Nina Krmac


                  kanja. S tem se je okrepilo tudi zaupanje v pozitivistično znanost in slednjo
                  dokončno uveljavilo kot prevladujočo paradigmo širokih struktur raziskoval-
                  cev s celega sveta.
                    Čeprav je vpliv kvantifikacije znanstvenega prostora sčasoma upadel, so
                  njegove posledice še vedno vidne v delovanju nekaterih aparatov. Razisko-
                  valci in znanstvenoraziskovalni inštituti vsakodnevno v objavo pošiljajo na
                  stotine člankov najuglednejšim znanstvenim založbam. Količina člankov je
                  običajno večja od prostora, ki ga revije namenjajo objavam, zato gre vsak
                  prispevek skozi zahtevno uredniško presojo. Pri tem uredniški odbor še po-
                  sebno skrb namenja metodološki natančnosti, vendar zgolj izsledki raziskav
                  niso prepričljivi, saj je pomembno, kako je raziskovalec prišel do rezultatov
                  (Kim, Kester in Han 2022). Način, kako je obravnaval določen pojav, je za raz-
                  iskovalce enako pomemben ali celo bolj od same vsebine, ki jo preučuje.
                  Nekateri izmed raziskovalcev se radi dojemajo in predstavljajo kot izključno
                  kvantitativni ali kvalitativni raziskovalci (Druckman in Donohues 2020). Na
                  podlagi izsledkov dosedanjih raziskav se kvalitativni raziskovalci, ki želijo
                  svoje članke objaviti v uglednih družboslovnih revijah, soočajo z večjimi ovi-
                  rami kot njihovi kvantitativni kolegi. Objavljanje v prvi vrsti otežujejo stroga
                  in neustrezna merila ocenjevanja, ki temeljijo na pozitivističnih težnjah po
                  matematičnem ovrednotenju ustreznosti raziskovalnega dela (Welch in Pie-
                  kkari 2017; Lenger 2019). Helle Neergaard (2014) razmišlja, da se avtorji kva-
                  litativnih raziskav soočajo s pretiranim utemeljevanjem svoje metodološke
                  izbire, da bi prvenstveno recenzente prepričali o njeni primernosti.
                    To je samo eden izmed mnogih razlogov, zakaj kvalitativna metodološka
                  izbira v družboslovju ostaja kompleksna tematika, ki ji lahko povežemo z or-
                  ganizacijo sodobne znanstvene kulture. V kontekstu tega zaznavamo razi-
                  skovalno praznino med obstoječim znanjem in tistim, ki ga še iščemo. Vse-
                  binsko praznino utemeljujemo z zaznanim pomanjkanjem raziskav, ki po-
                  globljeno in celostno obravnavajo raznovrstnost odnosov do kvalitativnega
                  raziskovanja, kar omejuje razumevanje metodoloških preferenc ter razlogov
                  za popularizacijo nekaterih metodoloških pristopov v primerjavi z drugimi. S
                  tega vidika še vedno ne vemo, kako in zakaj raziskovalci ter udeleženci znan-
                  stvenega prostora izbirajo med metodologijami.
                    Prispevek odpira pogled na poglavitne probleme, najtesneje povezane s
                  položajem kvalitativne metodologije v sodobni znanosti, opozarja na pri-
                  manjkljaje in potrebe po raziskovanju njenega področja, prisotnosti in na-
                  čina, na katerega se jo dojema v akademskem prostoru. Ključen prispevek
                  članka je v iskanju dejavnikov, ki oblikujejo odnos do kvalitativne metodolo-
                  gije, in njihovi izpostavitvi v zaključku razprave.


                  310
   305   306   307   308   309   310   311   312   313   314   315