Page 310 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision
P. 310
Klara Čalušić in Nina Krmac
kanja. S tem se je okrepilo tudi zaupanje v pozitivistično znanost in slednjo
dokončno uveljavilo kot prevladujočo paradigmo širokih struktur raziskoval-
cev s celega sveta.
Čeprav je vpliv kvantifikacije znanstvenega prostora sčasoma upadel, so
njegove posledice še vedno vidne v delovanju nekaterih aparatov. Razisko-
valci in znanstvenoraziskovalni inštituti vsakodnevno v objavo pošiljajo na
stotine člankov najuglednejšim znanstvenim založbam. Količina člankov je
običajno večja od prostora, ki ga revije namenjajo objavam, zato gre vsak
prispevek skozi zahtevno uredniško presojo. Pri tem uredniški odbor še po-
sebno skrb namenja metodološki natančnosti, vendar zgolj izsledki raziskav
niso prepričljivi, saj je pomembno, kako je raziskovalec prišel do rezultatov
(Kim, Kester in Han 2022). Način, kako je obravnaval določen pojav, je za raz-
iskovalce enako pomemben ali celo bolj od same vsebine, ki jo preučuje.
Nekateri izmed raziskovalcev se radi dojemajo in predstavljajo kot izključno
kvantitativni ali kvalitativni raziskovalci (Druckman in Donohues 2020). Na
podlagi izsledkov dosedanjih raziskav se kvalitativni raziskovalci, ki želijo
svoje članke objaviti v uglednih družboslovnih revijah, soočajo z večjimi ovi-
rami kot njihovi kvantitativni kolegi. Objavljanje v prvi vrsti otežujejo stroga
in neustrezna merila ocenjevanja, ki temeljijo na pozitivističnih težnjah po
matematičnem ovrednotenju ustreznosti raziskovalnega dela (Welch in Pie-
kkari 2017; Lenger 2019). Helle Neergaard (2014) razmišlja, da se avtorji kva-
litativnih raziskav soočajo s pretiranim utemeljevanjem svoje metodološke
izbire, da bi prvenstveno recenzente prepričali o njeni primernosti.
To je samo eden izmed mnogih razlogov, zakaj kvalitativna metodološka
izbira v družboslovju ostaja kompleksna tematika, ki ji lahko povežemo z or-
ganizacijo sodobne znanstvene kulture. V kontekstu tega zaznavamo razi-
skovalno praznino med obstoječim znanjem in tistim, ki ga še iščemo. Vse-
binsko praznino utemeljujemo z zaznanim pomanjkanjem raziskav, ki po-
globljeno in celostno obravnavajo raznovrstnost odnosov do kvalitativnega
raziskovanja, kar omejuje razumevanje metodoloških preferenc ter razlogov
za popularizacijo nekaterih metodoloških pristopov v primerjavi z drugimi. S
tega vidika še vedno ne vemo, kako in zakaj raziskovalci ter udeleženci znan-
stvenega prostora izbirajo med metodologijami.
Prispevek odpira pogled na poglavitne probleme, najtesneje povezane s
položajem kvalitativne metodologije v sodobni znanosti, opozarja na pri-
manjkljaje in potrebe po raziskovanju njenega področja, prisotnosti in na-
čina, na katerega se jo dojema v akademskem prostoru. Ključen prispevek
članka je v iskanju dejavnikov, ki oblikujejo odnos do kvalitativne metodolo-
gije, in njihovi izpostavitvi v zaključku razprave.
310