Page 396 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision
P. 396

Mateja Gačnik, Denia Savarin in Andreja Istenič


                  Preglednica 5  Rezultati Mann-Whitneyjevega preizkusa za preverjanje razlik v številu
                              disleksičnih in skupnih napisovalnih napak po spolu
                  Spremenljivki                Spol          N      R      U     2p
                  Disleksične napake           Moški         ,  –,  ,
                                               Ženski        ,
                  Skupne napisovalne napake    Moški         ,  –,  <,
                                               Ženski        ,

                  jajo statistično pomembne razlike med spoloma, s čimer zavračamo hipo-
                  tezo 4, ki je predpostavila večje število disleksičnih napak učencev v primer-
                  javi z učenkami. Statistično pomembne razlike so najdene v številu vseh na-
                  pisovalnih napak med spoloma. Učenci so v povprečju (R =374,63) dosegli
                  višje število napisovalnih napak kot učenke (R = 317,99), pri čemer je rezultat
                  Mann-Whitneyjevega preizkusa U =–4,158; 2p ≤ 0,001). S tem lahko potrdimo
                  hipotezo 3. Podobno je bilo zaznano v Mednarodni raziskavi bralne pismeno-
                  sti (IEA PIRLS 2021), kjer v poročilu navajajo, da so učenke v ciklu 2021 dosegle
                  višje bralne dosežke v 51 od 57 sodelujočih držav. Slednje je bilo zaznano tudi
                  v Sloveniji, kjer so bile učenke uspešnejše. Ob analizi trendov bralnih dosež-
                  kov glede na spol v Sloveniji lahko vidimo, da so učenke izkazovale boljše
                  bralne spretnosti v vseh ciklih raziskave PIRLS (Klemenčič Mirazchiyski in Mi-
                  razchiyski 2023).

                  Sklep
                  Disleksija je ena izmed najpogostejših specifičnih učnih težav. Vezana je na
                  opismenjevanje, bralno razumevanje ter razvoj jezikovnih veščin. Otroci z di-
                  sleksijo so lahko povprečno ali celo nadpovprečno inteligentni, vendar se ta
                  specifična učna težava večinoma zazna, ko ne dosegajo zastavljenih učnih ci-
                  ljev pri opismenjevanju in bralnem razumevanju. Ti otroci pogosto razvijejo
                  tudi druge težave, npr. čustvene in vedenjske. Ciljno usmerjena diagnostika
                  je tako ključna pri preprečevanju sekundarnih posledic disleksije.
                    Zgodnje prepoznavanje disleksije je ključnega pomena, da lahko otroci
                  maksimalno izkoristijo svoj izobraževalni potencial. Vendar samo po sebi ne
                  zadostuje, slediti mu morata spremljanje napredka in dostop do ustreznih
                  intervencijskih programov (Colenbrander, Ricketts in Breadmore 2018). Pre-
                  poznavanje in nudenje pomoči učencem pri obvladovanju disleksije mora
                  temeljiti na dobro implementiranem večplastnem sistemu podpore, ki ga
                  sestavljajo splošni presejalni testi, navodila, preventivno posredovanje ter
                  stalno spremljanje napredka učencev z visokim tveganjem za disleksijo (Mi-
                  ciak in Fletcher 2020).


                  396
   391   392   393   394   395   396   397   398   399   400   401