Page 415 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Refleksija o inkluzivni pedagogiki in zretje v prihodnost

da smo v zadnjem obdobju v pretirani meri poudarjali paradigmo individual-
nosti, partikularnosti in individualnih pravic, kar pomeni izpostavljanje Rawl-
sove (1971) etike pravičnosti (to je v bistvu etika individualnih pravic). To je bil
pričakovan odziv na prejšnje paradigme od srede prejšnjega stoletja dalje,
ko je bil posameznik v času intenzivne kolektivizacije v socialističnih državah
premalo viden in upoštevan. Tedaj je prevladovala komunitarnost na račun
posameznikove svobode; država je bila nad posameznikom, zapostavljalo se
je posameznikovo edinstvenost, participacijo, opazno je bilo umanjkanje pri-
znavanja posameznika ter njegove avtonomnosti, zlasti pa ranljivih oseb. V
zadnjih tridesetih letih od osamosvojitve dalje pa v družbi opažamo krepi-
tev in celo pretiravanje v individualnosti, izgubo skupnih vrednot ter sočutja
in uveljavljanje moralnega relativizma. To se seveda odslikava v šolskem sis-
temu, odnosih med učenci in učitelji ter odnosih do oseb s posebnimi potre-
bami.
Zato bi morali pedagoško-družbeno nihalo nekoliko zanihati na drugo
stran, v smer večjega poudarjanja skupnosti, komunitarnosti in socialne po-
vezanosti, v katerem ima posameznik (OPP) tudi odgovornost do skupnosti,
do države, do nadrejenih, do učiteljev. Gre tudi za večjo izravnavo med pra-
vicami in dolžnostmi vsakega ne glede na status. Skrajni socialni model v
sedanji inkluzivni pedagogiki, ki se kaže v izrazitem prilagajanju okolja po-
samezniku, ta pa ni v ničemer zavezan prilagajanju in odgovornosti skupini,
posamezniku prinaša tudi škodo, saj postaja vse bolj odtujen skupini, poleg
tega to pomeni umanjkanje njegove odgovornosti do skupnosti, kjer črpa
dobrobiti izobraževanja.
Pojem posebne izobraževalne potrebe je bil uveden, da bi nevtraliziral
spornost pojmov invaliden, nezmožen ipd., vendar se je pokazalo, da je prav
tako problematičen, saj vse osebe s specifičnimi značilnostmi združuje v eno
makrokategorijo, s čimer nastane težava pri natančni opredelitvi težav, hkrati
pa je kot nadomestek pojma invalidnost ravno tako postal izločevalen. To te-
žavo pripozna tudi Helen M. Warnock, ki je ta pojem že leta 1978 uvedla v
poročilu svoje komisije. Čeprav lahko ugotovimo, da gre za pozitivnejši iz-
raz od izrazov invalidnost in hendikep, je dvoumen in tavtološki (istorečen),
ne nudi torej jasnega načina določanja, kdo ima posebne izobraževalne po-
trebe.Sicerpa,kajsploh pokrivatapojem:ali vto kategorijo vključujemo tudi
tiste, ki so nadarjeni ali pa imajo težave z maternim jezikom, ki je drugačen
od okolja?
Posebne edukacijske potrebe so zelo kompleksne, zato je za ocenjeva-
nje vseh ravni otrokovih posebnih edukacijskih potreb treba spoznati, kako
otrok funkcionira v procesu učenja. Ni mogoče govoriti o posebnih edukacij-

415