Page 422 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision
P. 422

Anja Valenčić Štembergar, Dragana Žunič, Sara Bertok, Brigita Drnovšek Olup in Mateja Maljevac


                  da se otrok vključi v različne oblike podpore takoj, ko zaznamo težavo ali de-
                  javnik, kibilahko vplivalna njegov razvoj.
                    S sprejetjem Zakona o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s po-
                  sebnimi potrebami (ZOPOPP) leta 2017 se je vzpostavil sistem celostne obrav-
                  nave razvojno rizičnih otrok. Celostna zgodnja obravnava (v nadaljevanju
                  ZO) otrok s posebnimi potrebami in otrok z rizičnimi dejavniki v predšolskem
                  obdobju obsega obravnave otroka ter njegove družine z namenom, da se za-
                  gotovi in spodbudi otrokov razvoj, okrepi zmogljivost družine in spodbudi
                  socialno vključenost družine in otroka (Zakon o celostni zgodnji obravnavi
                  predšolskih otrok s posebnimi potrebami (ZOPOPP) 2017).
                    Ciljni skupini otrok, ki se vključujeta v ZO, so otroci, mlajši od treh let, pri
                  katerih se predvideva trajni zaostanek na različnih področjih otrokovega ra-
                  zvoja,terskupinaotroksprimanjkljaji,oviramioz.motnjami(Globačnik2012).
                    ZOdefinirajo predvsemmultidisciplinarni pristopsciljemizboljšanjazdrav-
                  ja in dobrega počutja otrok ter kompetenc, minimaliziranje, ublažitev ali pre-
                  prečitev nastanka razvojnih primanjkljajev ter pomoč družinam (Pinjatela in
                  Joković Oreb 2010). Tudi Zakon ZO opredeljuje kot timsko usklajevanje dela
                  različnih terapevtov oz. članov tima; prav tako sodelujejo z drugimi ustano-
                  vami, ki imajo otroka v obravnavi, tako z vrtcem kot z drugimi specializiranimi
                  institucijami. Nudena obravnava je celostna (Zakon o celostni zgodnji obrav-
                  navi predšolskih otrok s posebnimi potrebami (ZOPOPP) 2017), usmerjena pa
                  ni zgoljvotroka,temvečvdružino kot celoto in otrokovo bližnjeokolje(Žunič
                  in Maljevac 2022).

                  Vključitev otrok v slovenski sistem zgodnje obravnave
                  Zgodnjo obravnavo v Sloveniji koordinirajo razvojne ambulante z vključe-
                  nimi centri za zgodnjo obravnavo (v nadaljevanju CZO). Otrok je v CZO napo-
                  ten s strani osebnega zdravnika, kjer ga sprva pregleda zdravnik pediater, ki
                  je posebej izobražen za zasledovanje otrokovega razvoja. Zdravnik presodi
                  otrokovo stanje, potrebe družine in nudi obravnave v sklopu samega CZO,
                  kjer delujejo terapevti različnih strok, ki so visoko usposobljeni za obravnavo
                  otrok s posebnostmi v razvoju, zlasti tistih z rizičnimi dejavniki. Pri tem sta
                  ključna interdisciplinarna in celostna obravnava ter sodelovanje vseh članov
                  tima, ki delujejo usklajeno in otroku ter družini nudijo najboljšo oporo. Ko
                  člani tima spoznajo otroka in njegove potrebe, se povežejo z vrtcem, s ka-
                  terim sicer že tesno sodelujejo in strokovne delavce seznanijo z otrokovim
                  funkcioniranjem ter potrebami, da lahko otroku nudijo dodatno strokovno
                  pomoč v vrtcu, najbližjem okolju družine. Stik in sodelovanje vrtca ter ostalih
                  strokovnih institucij s CZO se ne prekineta. Otrok je ves čas intenzivno spre-


                  422
   417   418   419   420   421   422   423   424   425   426   427