Page 423 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Celostna zgodnja obravnava otroka z okvaro vida in rizičnimi dejavniki

mljaninobravnaveseprilagodijo.Vsakčlantimapripomoressvojimdeležem
specifičnega strokovnega znanja k celostni pomoči otroku in ga tako vodi
v čim harmoničnejši razvoj. Otroku pomaga pri spopadanju s težavami, ki
lahko nastanejo glede na neugodne razvojne razmere. Otroka se tako sprem-
lja, lahko že od prvih mesecev življenja do vrtca in naprej do šole ter dalje. Pri
tem je nujno opremiti starše z vsemi informacijami o stanju otroka, o tem, kaj
jezanjegovrazvojprimernoinkakšnisociljicelostnezgodnjeobravnave(Za-
kon o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami
2017).
Kot navajajo Zakon o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s po-
sebnimi potrebami (2017) ter izsledki različnih raziskav, je družina ključni ele-
ment multidisciplinarnega tima ZO. Ta s tesnim sodelovanjem s strokovnjaki
oblikuje in pripomore k uspešni uresničitvi individualnega načrta ZO tako,
da upošteva navodila strokovnjakov pri razvoju kompenzacijskih strategij in
urjenju otrokovih spretnosti v domačem okolju ter sporoča povratne infor-
macije o funkcioniranju otroka in poteku njegovega razvoja.
V nadaljevanju opredelimo družino kot pomemben dejavnik v otrokovem
razvoju in različne vidike življenja družin z otrokom, ki ima posebne potrebe.

Družine otrok s posebnimi potrebami
Veliko vlogo pri razvoju v kritičnih obdobjih imajo otrokova družina in izkuš-
nje, ki jih otrok v družinskem okolju pridobi in so glavni spodbujevalci nje-
govega razvoja (Globačnik 2012). Način odziva staršev na otrokove potrebe
vpliva na celosten otrokov razvoj ter na razvoj različnih procesov in veščin, ki
so za otroka nenadomestljivi (Ljubešić 2012).
Staršiotroksposebnimipotrebamisesoočajosštevilnimiizzivi.Zaradipre-
tirane skrbi za otrokovo zdravstveno stanje se lahko spopadajo s simptomi
anksioznosti in depresije, kar se negativno povezuje s slabšim emocional-
nim in socialnim stanjem, ki posledično vpliva na emocionalno stanje otroka
ter celotne družine (Pelchat in Lefebvre 2004; Ljubešić 2012). Poleg tega na
otrokov razvoj lahko vplivajo osebnostne in druge značilnosti družine (npr.
odnosočetain mame,socialno-ekonomsko stanjedružine,otrokovtempera-
ment,kakovost socialnih spodbud),ki niso povezanez otrokovimi posebnimi
potrebami. Prav tako so lahko ključnega pomena za otrokov razvoj vzgojni
vplivi družine, kot npr. izkušnje, ki jih otrok pridobi v družini, skrb za njegov
zdrav razvoj (prehrana in splošna skrb za zdravje) ter kvaliteta odnosa med
starši in otroki. Velik vpliv na razvoj imajo tudi potencialni stresorji, ki nasta-
jajo zaradi težav v otrokovem razvoju. To vključuje večjo potrebo staršev po
informiranju o zdravstvenem stanju otroka, otežene odnose v družini, zah-

423