Page 43 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Koncept participacije v vzgoji in izobraževanju v prizmi zgodovinskega diskurza

da vzgojiteljice z daljšo delovno dobo pri pedagoškem procesu lažje
tvegajo z vključevanjem oz. s sodelovanjem otrok v procesih načrtova-
nja, vendar pa še vedno dvomijo o otrokovih zmožnostih za sodelova-
nje pri načrtovanju dejavnosti v vrtcu;²⁴ prav tako rezultati kažejo, da
so kljub visoki stopnji sodelovanja otrok pri načrtovanju le-ti še vedno
pogosto aktivni pri dejavnostih, pri katerih ne poznajo cilja ali namena
aktivnosti (Rutar, Simčič in Smolčič 2023);
– da »učenci VIZ procesa ne dojemajo kotpravico,priložnost inmožnost,
temveč zgolj kot obveznost in dolžnost« (Kramar 2008 v Mithans in Iva-
nuš Grmek 2020, 252);
– da participatorno obnašanje otrok/mladostnikov v nekaterih izven-
družinskih VIZ institucijah (predvsem v procesih in postopkih, ki po-
membno zaznamujejo njihove nadaljnje življenjske biografije kot tudi
življenje in delo v tovrstnih institucijah nasploh) ni vzpodbudno ter
da so obstoječe ureditve, z vidika participatorne paradigme »priza-
detega«, v omenjenih institucijah nezadovoljive ter nujno potrebne
izboljšav (Marovič 2017; prim. Marovič in Bogdan Zupančič 2023; 2024);
– da opredelitve participacije v formalnih in strokovnih dokumentih, ki
opredeljujejo delo v slovenskih osnovnih šolah, »večinoma ne predvi-
devajo resnične participacije (ne poudarjajo vključenosti učencev v vse
faze – torej ne samo omogočanje izražanja mnenj, ampak tudi spreje-
manjetehkotpomembnihinenakovrednihmnenjemodraslihprispre-
jemanju odločitev ter odgovornosti zanje)« (Kodela in Lesar 2015, 36);
– »da se v vzgojno-izobraževalnih institucijah resnična participacija od-
vija zelo redko« (Kroflič 2013 v Mithans in Ivanuš Grmek 2020, 252) itd.

Kritičen pogled na sedanjo ureditev situacije na področju participacije
otrok/mladostnikov v slovenskem VIZ prostoru izpostavljajo tudi Tamara
Narat, Tatjana Rakar in Nadja Kovač (2010).²⁵ Zaključujejo, da so obstoječi
pogoji na omenjenem področju – predvsem v postopkih odločanja kot
tudi na področju participacije otrok/mladostnikov v vsakdanjem življenju
(npr.: v sklopu VIZ, prostega časa, prostovoljstva ter politične participacije
otrok/mladostnikov) – nezadovoljivi in da so izboljšave na vseh zgoraj izpo-
stavljenih področjih nujno potrebne (Narat, Rakar in Kovač 2010).

²⁴ Predvsem o zmožnostih otrok v prvem starostnem obdobju (Rutar idr. 2023).
²⁵ Gre za končno poročilo Inštituta Republike Slovenije za socialno varstvo o projektu Participacija
otrok v postopkih odločanja, katerega ključni cilj je bil priprava predlogov in priporočil državi
ter lokalnim skupnostim z namenom izboljšanja participacije otrok v postopkih odločanja.

43