Page 38 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision
P. 38

Mateja Marovič


                  njenega termina, glede na kontekst, iz katerega pri obravnavi pojma izha-
                  jamo, različne.¹⁴
                    Ne glede na izhodiščno predpostavko participacije, ki v vseh diskurzih te-
                  melji na zagotavljanju možnosti posameznikom pri kreiranju tako lastnega
                  kot tudi družbenega življenja, zahteva participacija v izključno političnih di-
                  skurzih (ki se v večini osredotočajo na sodelovanje posameznikov v smislu
                  vnaprej formiranih pravic in možnosti političnega angažmaja) drugačno ra-
                  zumevanje diskurza kot na področjih VIZ politik otrok/mladostnikov (ki v no-
                  vejših tretmajskih paradigmah izhajajo iz razumevanja otroka/mladostnika
                  kot enakovrednega, enakopravnega in kompetentnega partnerja oz. eks-
                  perta iz lastnih izkušenj).
                    Z vidika strokovne literature VIZ (natančneje socialnopedagoškega delo-
                  vanja socialne pedagogike in socialnega dela¹⁵) socialna participacija zajema
                  »vse aktivnosti, s katerimi spodbujamo razvoj avtonomnega posameznika, ki
                  je socialno vključen in ki v socialnem okolju in družbi, v kateri se nahaja, po-
                  zna ter aktivno uporablja ›servise‹ za prosti čas, osebnostno rast in za druž-
                  beno akcijo, če je ta potrebna«¹⁶ (Žavbi in Vipavc Brvar 2004, 21); pojem parti-
                  cipacija pa se uporablja kot sinonim za izraze imeti del, biti udeležen, soudele-
                  žen; udeležba, soudeležba; dopustiti udeležbo oz. soudeležbo; sodelovanje; so-
                  odločanje; samoorganiziranje; soorganiziranje, samokreiranje; soodgovornost,
                  koproduciranje idr. (Betz, Olk in Rother 2011; Wolff in Hartig 2013) in nakazuje


                ¹⁴ Če se osredotočimo na klasične definicije in interpretacijo političnodemokratičnih teorij, iz ka-
                  terih pojem prvotno izhaja – kjer namen in hkrati cilj politične participacije temelji na razvoju
                  »aktivnega državljana, ki pozna svoje pravice in vse mehanizme, s katerimi lahko te dosega«
                  (Žavbi in Vipavc Brvar 2004, 21) –, so s participacijo opisani postopki, strategije in dejanja, s ka-
                  terimi imajo državljani in državljanke vpliv na politične odločitve ter odnose moči (Betz, Olk in
                  Rother2011).Pojemnaomenjenempodročjunakazujeznanstvenopolitičnonormativnoozadje
                  ter cilja na enakopravnost lastnega angažmaja prizadetih, spremljanega z vidika demokra-
                  tične predstave s ciljem samoodločanja in avtonomije posameznika (Pluto in Seckinger 2003).
                  Tako se aktivno sodelovanje državljanov v okviru družbeno-političnih diskurzov razumeva kot
                  »nujna predpostavka uresničitve ter izpolnitev demokratičnega sobivanja; sredstvo oz. ukrep
                  predlaganja in uveljavljanja lastnih interesov; cilj samouresničitve državljanov« (Stange b.l., 30)
                  kakortudikot vzgojnosredstvosistemsko pravične socializacije (Abeling idr. 2003). V smislu po-
                  litične soudeležbe, sodelovanja ali soodločanja državljanov se participacija torej opredeljuje
                  kot proces, s pomočjo katerega člani določene družbe posredujejo svoje želje in predstave po-
                  litičnim institucijam (Müller 2009), ter kot proces vplivanja na hierarhijo moči.
                ¹⁵ V povezavi s participacijo v konceptu socialnega dela se govori o delovnem odnosu, ki omo-
                  goča vzpostavitev procesa pomoči ter v skladu s sodobnimi paradigmatskimi spremembami
                  omogoča, da se pomoč raziskuje in soustvarja (Čačinovič Vogrinčič idr. 2015).
                ¹⁶ Sem sodijo aktivnosti, kot so: različna mladinska društva; organizacije za razvoj določenih kom-
                  petenc (treningi komunikacije, retorike, samopodobe, asertivnosti); storitve za pomoč v stiski
                  itn. (Žavbi in Vipavc Brvar 2004).


                  38
   33   34   35   36   37   38   39   40   41   42   43