Page 44 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Mateja Marovič

Sklep
Na podlagi predstavljenih ugotovitev ter zakonske ureditve področja vklju-
čevanja otrok/mladostnikov v procese odločanja lahko – kljub tudi sicer pri
nas opaznim čedalje večjim prizadevanjem različnih medresorskih in VIZ po-
dročij za dejavno sodelovanje otrok/mladostnikov v procesih ter postopkih,
ki pomembno vplivajo na kakovost njihovega življenja in delovanja²⁶ – po-
trdimo v uvodu izpostavljeno tezo, da je aktualno stanje na področju imple-
mentacijeparticipacijeotrok/mladostnikovvslovenskemVIZprostorunane-
katerih področjih še vedno pomanjkljivo.
Težave, ki otežujejo uveljavljanje participatornega diskurza v VIZ praksi
(pre)pogosto izhajajo iz nezadostnega poznavanja koncepta oz. nerazume-
vanja le-tega (tako laične kot v nekaterih pogledih tudi strokovne javnosti).
Te so tako pogosto, kot že Tadeja Kodela in Irena Lesar (2015), vezane na pred-
stavein interpretacijeodraslih,ki otrokedojemajo kot nemočnain nekompe-
tentna bitja, ki ne zmorejo izraziti svojega mnenja. Prav tako težave, ki se po-
javljajo v zvezi s spodbujanjem participacije učencev v večini slovenskih for-
malnih in še posebej strokovnih dokumentov, izhajajo tudi iz pomanjkljivih
opredelitev participacije oz. prepuščenosti udejanjanja/interpretacije parti-
cipacije predstavam odraslih (Kodela in Lesar 2015).
Vendar je treba še posebej poudariti, da »participacija nikakor ne pomeni,
da pustimo otroke na oblast, jim damo poveljstvo oz. jim prepustimo moč«
(Schröder 1995, 14). Nasprotno – participacija v polju VIZ (tudi na drugih pod-
ročjih) pomeni iskanje skupnih odločitev in skupnih rešitev za probleme, ki
zadevajo življenje posameznika, življenje skupnosti oz. se nanašajo na do-
tično skupino (Schröder 1995, 14) v skupno dobro vseh vpletenih.
Kam bo šel razvoj koncepta participacije v slovenskem VIZ sistemu v pri-
hodnje, je na tem mestu težko predvideti. Vsekakor pa se moramo zavedati,
da participacija otrok/mladostnikov na področjih VIZ pomembno korelira:
z razvojem optimalne identitete, s konstruiranjem lastnega smisla življenja,
samostojnostjo, z zastopanjem lastnih interesov, s prevzemanjem odgovor-
nosti, z razvijanjem socialnih veščin in samoregulacijskih strategij, s prido-
bivanjem na samozaupanju, samozavesti, z opolnomočenjem posameznika,
razvojem občutka samouresničitve ter samoučinkovitosti, s promocijo pro-
socialnega vedenja, socialnimi in drugimi kompetencami (npr. kompeten-
cami za premagovanje stresov in travmatičnih izkušenj), z učenjem ter vsemi
drugimi procesi, ki z razvojem le-te (in z razvojem posameznikove osebno-

²⁶ Kot tudi v porastu raziskovalnega zanimanja ter sprejetju različnih nacionalnih dokumentov, ki
nakazujejo pomembnost omenjenega diskurza v VIZ prostoru.

44