Page 40 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision
P. 40

Mateja Marovič


                    V najširšem smislu tako participacija:

                     – pomeni »vsako aktivnost mladostnikov, ki jim daje moč v smislu mož-
                       nosti vplivati na lasten razvoj ter socialno ekonomske vidike življenja«
                       (Žavbi in Vipavc Brvar 2004, 22);
                     – tvori osnovni del človekovih pravic, predstavlja pomemben vidik vklju-
                       čevanja v demokratično družbo (Skivenes in Strandbu 2006) v smi-
                       slu potrditve zaupanja v mlade znotraj demokratičnih procesov (Stern
                       2006) ter enega izmed temeljev, na katerih je grajena demokracija (Ski-
                       venes in Strandbu 2006);
                     – z njo ni realizirana le uporabnikova pravica, temveč tudi družbena pri-
                       čakovanja in upanja: »Pri vseh odločitvah fundamentalne oz. temeljne
                       pomembnostibimoralislediti življenjskisituaciji otrokinmladostnikov
                       [...], jo vzeti pod drobnogled [...], saj so ravno otroci tisti, ki bodo mo-
                       rali jutri nositi posledice odločitev, ki so bile danes sprejete od odraslih«
                       (Lenz 2001, 13);
                     – pomeni priložnost za razvijanje socialnih veščin, pridobivanje na samo-
                       zaupanju, samozavesti, promocijo prosocialnega vedenja in grajenje
                       identitete (Koller Trbović 2001 v Marovič, Bajželj in Krajnčan 2014);
                     – prispeva k pozitivnim izobraževalnim izidom (Kirbiš idr. 2019);
                     – ni preprosta metoda, temveč proces dialoga, akcije, analize in spre-
                       memb, kar pomeni, da jo je treba uvajati ter implementirati posto-
                       poma, premišljeno in z veliko mero senzibilnosti (Marovič, Bajželj in
                       Krajnčan 2014).


                  Ureditev področja participacije otrok/mladostnikov v slovenskem
                  vzgojno-izobraževalnem prostoru
                  Diskusija o participaciji otrok/mladostnikov na različnih ravneh ter znotraj
                  različnih strokovnih diskurzov tudi v Sloveniji poteka že dlje časa (prim. Ba-
                  jželj 2008). Vidnejše premike k urejenosti ter skladnosti omenjenega pod-
                  ročja z drugimi evropskimi državami je tako v zadnjem desetletju pri nas za-
                  znati v naslednjih VIZ in drugih dokumentih, raziskavah ter področjih:

                     – v sprejemu različnih nacionalnih strategij – Programu za otroke in mla-
                       dino 2006–2016 (Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve 2007),
                       »Smernicah vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj od predšol-
                       ske vzgoje do univerzitetnega izobraževanja« (Ministrstvo za šolstvo
                       in šport 2007), Resoluciji o nacionalnem programu za mladino 2013–
                       2022 (ReNPM13-22) (2013), Programu za otroke 2020–2025 (Vlada Repu-


                  40
   35   36   37   38   39   40   41   42   43   44   45