Page 39 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision
P. 39
Koncept participacije v vzgoji in izobraževanju v prizmi zgodovinskega diskurza
zelo različne načine, oblike ter zasnove zavestnega sodelovanja oz. vključe-
vanja¹⁷ akterjev (v našem primeru otrok/mladostnikov) v procese lastnega
življenja (prim. Gintzel 2005). Prav tako se razumeva kot možnost, s katero
otroci/mladostniki pridobijo spretnosti ter kompetence, potrebne za realiza-
cijo lastnih biografij (Marovič 2017).
Na enistraniparticipacija torejpomenimoč,kisloni na možnostih vpli-
vanja na socialne ter gospodarske vidike življenja širše skupnosti; na drugi
praviceotrok/mladostnikovdo sprejetosti,pooblaščanja/opogumljanja,pre-
vzemanja nalog in odgovornosti ter odločanja o stvareh, ki jih zadevajo.¹⁸ Di-
skusija o participaciji torej vedno zajema (najmanj) dva vidika (Moser 2010):
– prvič gre za enega izmed temeljnih liberalnodemokratičnih pravic, ki
zadoščajo participaciji javnega življenja (zastopanih skozi socialno-
politične načine), kjer se definicijski doseg participacije izraža kot moč
vplivanjanadružbeneprocese;
– in drugič za spodbujanje samoiniciativnega ravnanja oz. ravnanja, kjer
je definicijski doseg participacije izražen v pravici odločanja v lastnem
življenjskem miljeju in temelji na samoodločanju – kot predpostavki
pedagoško-psihološkega načina reševanja različnih težav –, pri če-
mer se področje VIZ, socialnopedagoške ter drugih oblik pomoči otro-
kom/mladostnikom nahaja v preseku obeh omenjenih dostopov.
Sami dodajamo še en (morebiti najpomembnejši) vidik participacije, ki po
našem mnenju zajame bistvo vseh participatornih diskurzov in njihovih do-
segov. In sicer: pri participaciji znotraj političnega in VIZ področja (tudi zno-
traj drugih področij omenjenega diskurza) gre vedno za integracijo, komu-
nikacijo in proces pomoči z nasprotovanji, ki se nanašajo na to, kdo ima ka-
kšne možnosti vplivanja pri definiciji določenega procesa, iskanju odločitev
in organizaciji poteka dogajanja, kar nakazuje diferenciacijo moči različnih
akterjev (prim. Gintzel 2005 v Marovič, Bajželj in Krajnčan 2014).
¹⁷ Izpostaviti velja, da zgoraj omenjeni izrazi (npr. »udeležba« in »sodelovanje«) na hierarhični le-
stvici participacije seveda nimajo enake teže, niso enako transparentni in tako vedno tudi ne
pomenijo istega. Stange (b.l.) navedeno utemeljuje s primerom prisostvovanja na koncertu,
kjer si kot gledalec lahko udeleženec koncerta in hkrati kot tak na prireditvi sodeluješ, vendar
v nobenem primeru ne odločaš o poteku koncerta – torej s tega vidika ne participiraš –, saj je
le-ta že vnaprej določen.
¹⁸ Prva oblika participacije se tako bolj nanaša na odločitve politične narave, druga na VIZ in soci-
alno področje. Prva pomeni dejansko participacijo, druga integracijo. Prva opredeljuje pravice
in dolžnosti v povezavi s pooblastili širše javnosti. Druga je omejena na sodelovanje le na tistih
področjih, ki se otrok/mladostnikov neposredno dotikajo (Stange b.l., 8–9).
39