Page 461 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Folklorno udejstvovanje kot dejavnik oblikovanja narodne zavesti v osnovni šoli

likah med učenci z vidika njihovega zanimanja za slovensko kulturo in izra-
žanja narodne zavesti (preglednica 2). Po mnenju intervjuvanih učiteljev se
učenci, ki obiskujejo folklorne skupine, bolj zanimajo za nastanek in razvoj
družbenega okolja, ki jih obdaja. Izpostavili so, da se ti učenci bolj zavedajo
svojih korenin in bolje prepoznavajo sestavne dele kulture naroda v primer-
javi z učenci, ki ne obiskujejo folklornih dejavnosti. Kot navajajo: »Predvsem
zato, ker poznajo svoje izročilo in so ponosni nanj, ponosni pa so tudi na
svoje dosežke, ki izhajajo iz njega. Ponosno pojejo prekmurske ljudske pesmi
in govorijo po prekmursko.Celozabavno jimjebiloin souživali ob tem, da
so jim drugi govorili, da jih ne razumejo« (UFV-5). Pri tem so učitelji omenili,
da učenci, ki v folklorno dejavnost vstopijo v mlajših letih, z njo nadaljujejo
tudi kasneje, kar je možno pripisati tudi oblikovanju narodne zavesti skozi
folklorno udejstvovanje.
Intervjuvani učitelji opažajo večjo angažiranost učencev, ki so vključeni v
folklorne skupine, pri pouku družbe, spoznavanja okolja, zgodovine in ge-
ografije, kjer bolj sodelujejo in postavljajo vprašanja. Zanimajo jih življenje
nekoč, običaji in kultura. Med drugim so izpostavili naslednje zanimive po-
glede: »Enostavno vidim razlike, ko razlagam, na primer kako so izdelovali la-
neno platno. Sprašujejo in vidim tisti lesk v očeh. Brez težav ločim učence, ki
jih zanima okolje, v katerem bivamo. Drugim je lahko vseeno, kje hodijo v po-
krajini,spet drugi papostavljajo milijon in eno vprašanje«(UFV-5);»Mislim,da
so naši folklorniki vsekakor bolj narodno zavedni kot večina ostalih učencev«
(UFV-4); »Še posebej se ta zavest o Sloveniji oblikuje, ko potujemo v tujino.
Učenci vihtijo zastavo, ostalim tujim narodom razlagajo, kje smo doma, kak-
šna je pokrajina, kaj jedo, kaj se učijo itd.« (UFV-6). Povzamemo lahko, da se
intervjuvani učitelji opažajo razlike med učenci, ki obiskujejo folklorne dejav-
nosti, in ostalimi v tem, da se ti učenci bolj zavedajo lastnega izročila, pred-
vsem pa, da so ponosnejši na sestavine naroda, in sicer ne samo na svoja fol-
klorna oblačila, ples in pesem, temveč tudi na jezik, zgodovino, celo zastavo.
Kljub temu pa velja izpostaviti, da je polovica intervjuvanih učiteljev izra-
zila mnenje, da ima premajhen vpogled v učenčev nadaljnji razvoj tekom šo-
lanja in s tem težko opazi nedvomne razlike v njihovem zanimanju za slo-
vensko kulturo ter izražanju narodne zavesti v primerjavi z njihovimi sošolci,
ki niso vključeni v folklorno udejstvovanje.
V nadaljevanju so nas zanimala še mnenja učiteljev glede poznavanja se-
danjih in morebitnih prihodnjih možnosti vključitve folklorne dejavnosti kot
obvezne ali izbirne vsebine v osnovni šoli (preglednica 3). Intervjuji so izpo-
stavili predvsem prednosti in slabosti, ki jih folklorno udejstvovanje kot sa-
mostojen predmet prinaša učencem in učiteljem. Med prednostmi udejstvo-

461