Page 463 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Folklorno udejstvovanje kot dejavnik oblikovanja narodne zavesti v osnovni šoli

nost je tudi ples oz. letos celo starinski plesi, kar je dokaj blizu, ampak to že
nekako malo kršimo. Nočemo več iskat alternativ« (UFV-1).
Intervjuvanci pa niso pozabili niti na možnosti medpredmetnega pove-
zovanja folklornega udejstvovanja z več različnimi predmeti v šoli (pregled-
nica 2). Kot izpostavlja eden izmed intervjuvancev, je folklorno udejstvova-
nje zaradi svoje interdisciplinarnosti povezano z različnimi predmeti in ga je
težko umestiti samo na eno predmetno področje: »Ne vem, kje [op. kateri
šolski predmet], se toliko različnih stvari prepleta« (UFV-1). Intervjuvani uči-
telji so folklorno udejstvovanje prepoznali kot najbolj povezano z vsebinami
predmetov, kot so zgodovina, geografija, slovenščina, družba, spoznavanje
okolja, glasba in šport. Hkrati pa so opozorili, da je pri tem pomembna avto-
nomija in lastna iniciativa učitelja: »Učitelji imamo kar veliko možnosti med-
predmetnega povezovanja, vendar je veliko odvisno od nas, učiteljev. Ni po-
trebno, da obravnavamo pri vsakem predmetu vse posebej, lahko bi povezo-
vali.Ševečji problemjevtretji triadi.Potrebnosejeuskladiti,dabivsi govorili
o določeni temi v istem času. Na razrednem pouku je to veliko lažje in tudi
izvajamo tako« (UFV-5).

Pomen ugotovitev za pedagoško prakso in priložnosti
prihodnjih raziskav
Dobljeni rezultati potrjujejo predpostavko, da je folklorno udejstvovanje po-
memben dejavnik narodne zavesti. Razlog za navedeno je možno prepoznati
vsamih vsebinah folklornegaudejstvovanja,ki raziskujejo,predstavljajo,pre-
našajo in udejanjajo sestavine kulturne dediščine (Snoj 2016). V ospredju fol-
klore je spoznavanje načina življenja, predvsem skozi šege in navade, ki so
nepogrešljiv element pri razvoju narodne zavesti. Kompleksnost in boga-
stvo folklornega udejstvovanja se kaže skozi kostumografijo, glasbo, pesmi,
uporabo besed, kulinariko, spoznavanje različnega dela (npr. obrt, kmečka
opravila, mestno življenje) in preživljanja prostega časa, političnega in reli-
gioznega življenja. Takšen način prispeva k identiteti določene skupnosti ter
oblikovanju narodne zavesti (Gradišnik 2008).
V kolikor se folklorna dejavnost kaže kot primerno vzgojno sredstvo za
oblikovanje narodne zavesti, ali je potem smiselno prenoviti učne načrte ali
celo podati idejo o samostojnem izbirnem predmetu s področja folklornega
udejstvovanja v osnovni šoli? Ugotovitve naše predhodne raziskave, v kateri
smo analizirali učne načrte osnovne šole z vidika prisotnosti folklornih vse-
bin (Slavič 2022), kažejo, da učni načrti predmetov, kot so spoznavanje okolja,
družba, zgodovina, glasbena umetnost, šport in slovenščina, vključujejo vse-
bine, ki se dotikajo ljudskega izročila. Intervjuji z učitelji, ki so predstavljeni v

463