Page 465 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Folklorno udejstvovanje kot dejavnik oblikovanja narodne zavesti v osnovni šoli

jitev medsebojnih stikov zaradi pandemije covida-19 sta prispevala tudi k
močnemu upadu deleža folklornih dejavnosti in s tem udeležencev v folklor-
nihskupinahter krožkihvzadnjihletih.Posledičnosointervjuvanci določena
stališča izražali z vidika stanja, ki je veljalo v obdobju pred pandemijo. Ra-
ziskava se je osredotočila na namenski vzorec osnovnošolskih učiteljev, ki
so bili hkrati tudi vodje folklornih krožkov na šoli. V intervjujih so tako ve-
činsko sodelovali učiteljice in učitelji razrednega pouka iz severovzhodnega
dela Slovenije, kar posledično pomeni, da dobljene ugotovitve veljajo samo
za izbranega in podobne vzorce osnovnošolskih učiteljev. Kot omejitev naše
raziskave velja izpostaviti tudi kompleksnost in težjo merljivost preučevanih
pojmov, kot sta narodna zavest in folklorna dejavnost, ki so podvrženi različ-
nim teoretičnim interpretacijam in razumevanjem, hkrati pa gre za duhovne
vrednosti posameznika. Zato se je kvalitativni pristop k preučevanju obrav-
navane tematike oblikovanja narodne zavesti skozi folklorno udejstvovanje v
osnovni šoli pokazal kot ustrezen in ga priporočamo za uporabo tudi v priho-
dnjih sorodnih raziskavah, saj je obravnaval manj raziskana vprašanja peda-
goškega raziskovanja. Manjše, a hkrati poglobljenejše kvalitativne raziskave
od naše temeljijo na paradigmi interpretativizma ter razkrivajo osebne po-
glede in razumevanja obravnavanih konceptov ter pojavov z različnih zornih
kotov (Krmac in Cencič 2022) in pomembno prispevajo k razvoju veljavnih ter
zanesljivih kvantitativnih merskih instrumentov za uporabo na večjih vzor-
cih (Zurc idr. 2023). Vsekakor pa bi v prihodnje veljalo obravnavano tematiko
preučiti in ovrednotiti dobljene ugotovitve tudi z vidika kvantitativnega pe-
dagoškega raziskovanja na reprezentativnem vzorcu slovenskih osnovnošol-
skih učiteljev.

Zaključek
Naša raziskava prispeva k razumevanje vloge folklornega udejstvovanja v
osnovni šoli kot oblike vzgojno-izobraževalne dejavnosti pri oblikovanju na-
rodne zavesti učencev. Kljub temu pa teoretične in empirične ugotovitve
naše raziskave kažejo, da obstajajo možnosti in potrebe za večje vključevanje
folklornega udejstvovanja kot dejavnika oblikovanja narodne zavesti učen-
cev v šolski kurikulum obvezne osnovne šole. Mnenja učiteljev kažejo, da
pri učencih, ki so vključeni v folklorno udejstvovanje, v primerjavi z ostalimi
učenci prihajadovečjega zanimanjazadružbenookoljeinizražanja narodne
zavesti.
Zaključimo lahko, da intervjuvani učitelji folklorno udejstvovanje v osnov-
ni šoli vidijo kot pomembno vzgojno sredstvo, ki ohranja in prenaša vsebine
ljudskega izročila ter pri učencih razvija narodno zavest in odnos z družbe-

465