Page 464 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Jakob Slavič in Joca Zurc

pričujočem prispevku, so temu pritrdili in izpostavili, da je pouk zgodovine,
glasbene umetnosti, športa, družbe in spoznavanja okolja pa tudi pri geogra-
fije zelo dobra osnova za uresničevanje folklornega udejstvovanja v osnovni
šoli. Pa vendar pogledi intervjuvanih učiteljev hkrati kažejo na njihovo po-
manjkanje časa, lastne iniciative ter ustrezne izobrazbe tako na folklornem
kot tudi na narodnem področju. Proste roke, ki jih ima učitelj pri oblikovanju
pouka, vplivajo na interpretacijo zastavljenih učnih ciljev, s čimer se preple-
tenost ljudskega izročila in oblikovanja narodne zavesti največkrat izgubi.
Zato bi veljalo v prihodnje v prenovo učnih načrtov osnovnošolskih pred-
metov vključiti tudi vsebine in cilje v neposredni povezavi z oblikovanjem na-
rodne zavesti učencev. Poseben poudarek velja nameniti profesionalnemu
izobraževanju učiteljev o pomenu in vsebinah folklore v šoli z vidika obli-
kovanja narodne zavesti učencev ter kako jo vključiti v sam učni proces. O
vključitvi folklornih vsebin bi veljalo razmisliti tudi pri učnih načrtih predme-
tov, kot so likovna umetnost, slovenski in tuji jeziki ter državljanska in domo-
vinska vzgoja in etika, ki se v dosedanjih raziskavah (Slavič 2022) kot tudi v
predstavljenih rezultatih intervjujev niso posebej izpostavili. Pa vendar gre
za predmete, ki se močno srečujejo z različnimi elementi kulture naroda in
organiziranosti države, a folklornim vsebinam posvečajo premalo poudarka.
Navedeno problematiko učitelji pripisujejo današnji vlogi šol, ki v ospredje
postavljajo prenos informacij in znanj, manj pa se osredotočajo na vzgojne
vsebine in cilje (Medveš 2023; Ule 2023), med katere sodi tudi oblikovanje na-
rodne zavesti.
Kot potencialna možnost se kaže tudi zasnova samostojnega obveznega
izbirnega predmeta folklora, ki so ga v intervjujih izpostavili sodelujoči učite-
lji. Predmet bi lahko v folklorno dejavnost vključil vse učence v osnovni šoli,
hkrati pa učiteljem omogočil dovolj časa, da bi kakovostno predelali vsebine
ljudskega izročila. Predmet bi tako vključeval teoretične vsebine, ki učijo o se-
stavinah kulture, folklore in narodne zavesti, kot so npr. način življenja (npr.
kulinarika, oblačila, prosti čas, delo), šege in navade ter jezik. Usvojeno znanje
pa bi nato veljalo vrednotiti skozi praktični izdelek, pa naj bo to ples, petje,
glasba, rajalne igre ali dramska igra. Pričakovati je, da bosta s samostojnim
predmetom v kurikulumu osnovne šole folklora in ljudsko izročilo postala
bolj cenjena ter sprejeta, posledično pa se bo krepila tudi narodna zavest.
Hkrati na šoli ne bi bilo treba iskati alternativ v učnih načrtih drugih pred-
metov za uresničevanje večjega števila ur, namenjenega folklori. Treba pa je
poudariti, da bi tak učni predmet povzročil tudi določene potrebe po doda-
tnem izobraževanju in zaposlovanju učiteljev.
Izpostaviti velja še določene omejitve naše raziskave. Zaprtje šol in ome-

464