Page 469 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision
P. 469

Jezik kot dejavnik za vpis v šolo

                  s slovenskim učnim jezikom v Italiji


                  Sara Brezigar
                  Univerza na Primorskem
                  sara.brezigar@pef.upr.si


                  V prispevku avtorica ponudi vpogled v vlogo jezika kot dejavnika za vpis v šolo
                  s slovenskim učnim jezikom v Italiji in razvije razmislek o perspektivah za pri-
                  hodnost. Na osnovi sekundarne analize podatkov obsežnega korpusa raziskav
                  Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu avtorica razišče vlogo jezika pri
                  vpisu v šolo s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Osredotoči se na razloge za
                  vpis in razišče dejavnike, ki vplivajo na osip učencev pri vpisu na naslednje
                  stopnješolanja.Ugotavlja,daimadanesjezikpomembnovlogopriodločitviza
                  vpis na šolo sslovenskim učnim jezikompredvsempri otrocihiz neslovenskih
                  družin, ki so jim identitetni vidiki pripadnosti slovenski skupnosti tuji. Avtorica
                  zaključuje, da se šola ne more uspešno razvijati, če pritegne in zadržuje zgolj
                  otroke slovenskih družin. Zato meni, da je treba bodisi razviti drugačen kon-
                  cept večjezične in večkulturne šole ali resneje pristopiti do zmanjšanja osipa.
                  Ključne besede: Slovenci v Italiji, šola s slovenskim učnim jezikom, slovenska
                  šola, slovenski jezik v FJK, slovenska manjšina


             Uvod
             Jezik je za slovensko skupnost v Italiji močan identifikacijski dejavnik. Pripa-
             dnik slovenske skupnosti v Italiji se od svojih vrstnikov, ki pripadajo večin-
             ski italijanski skupnosti, loči prvenstveno po jeziku. Ta poleg zgodovinskega
             spomina in deloma kulture predstavlja ključni razlikovalni dejavnik med ve-
             činskim ter manjšinskim prebivalstvom.
               Zaradi rahljanja političnih in ideoloških napetosti med Vzhodom in Zaho-
             dom ob koncu 20. stoletja ter kasneje z razvojem evropskih integracijskih
             procesov je postala meja med slovensko manjšinsko ter italijansko večinsko
             skupnostjo v Furlaniji – Julijski krajini prepustnejša (Brezigar 2013; Brezigar in
             Verša 2023). Iz trde etnične meje se je »rahljala v etnični kontinuum« (Bufon
             2004, v Jagodic, Kaučič-Baša in Dapit 2017). V tem procesu so se oblikovali
             koncentrični krogi bolj in manj intenzivnih pripadnikov slovenske skupnosti
             v Italiji (Brezigar 2013; Brezigar in Verša 2023). Vprašanje narodne pripadnosti,
             ki je bilo ključno v povojnem obdobju, je začelo izgubljati na pomembnosti,
             v ospredje pa je vse bolj stopalo vprašanje jezikovnih kompetenc v sloven-
             skem jeziku (Brezigar in Verša 2023).


             Krmac, N.,S.Hudovernik, M. Rodela,M.Mezgec, M. RadetićPaićinM. Kukanja Gabrijelčič, ur. 2024.
             Pedagoška vizija: premikanje izobraževanja od tradicije do inovacij – 50 let razvoja na Pedagoški fakulteti.
             Koper: Založba Univerze na Primorskem.  https://doi.org/10.26493/978-961-293-358-6.469-484
   464   465   466   467   468   469   470   471   472   473   474