Page 470 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Sara Brezigar

Te spremembe na družbenem področju so se odražale tudi v šolah s slo-
venskim učnim jezikom v Italiji. Mreža slovenskih šol¹ v Italiji je namreč na-
stala po drugi svetovni vojni² z namenom, da bi pripadnikom slovenske sku-
pnosti v Italiji omogočila, da se izobražujejo v maternem jeziku. Otroci iz
slovensko-italijanskih mešanih zakonov, ki so se vključevali v šolo s sloven-
skim učnim jezikom, so bili vključeni kot posledica nedvoumne in zavestne
odločitve staršev za pripadnost slovenski jezikovni skupnosti. Po drugi sve-
tovni vojni namreč niti slovenska niti italijanska skupnost mešanih zakonov
nista obravnavali kot legitimnih, in kdor se je zanje odločil, se je soočal s pri-
tiskom, da izbere bodisi eno bodisi drugo skupnost (Stranj 1992,50).
Z normalizacijo odnosov med skupnostma je prehajanje med njima po-
stalo preprostejše, potreba po jasni opredelitvi, bodisi narodnostni bodisi je-
zikovni, je splahnela. Tudi identitete so postale fluidnejše in večplastne (Per-
tot 2007). Odločitev staršev za vpis v šolo s slovenskim učnim jezikom je tako
postala v večji meri stvar osebne izbire in vrednot, pretežno razbremenjena
političnih in ideoloških spon preteklosti (prim. Brezigar in Vidau 2021; Mezgec
2023, Bogatec, Brezigar in Mezgec 2021). Tako so šole s slovenskim učnim je-
zikom na prehodu v novo tisočletje beležile velik porast otrok iz mešanih za-
konov in otrok iz italijanskih družin, kar je odražalo zanimanje večinske sku-
pnosti za manjšinski jezikinkulturo (Jagodic in Čok2013).
Družbene spremembe, ki so močno vplivale na populacijo šol s slovenskim
učnim jezikom, so ustvarile kopico novih izzivov: od poučevanja v učnem je-
ziku, ki ga velik delež vpisanih otrok ne pozna, do potreb učiteljev po upo-
rabi učnih metod in pristopov, za katere niso bili usposobljeni (Brezigar in
Zver 2019; Baloh in Melinc Mlekuž 2023). Tudi gradiva niso bila ustrezna za
del šolske populacije, ki ji slovenščina ni bila niti materni niti pogovorni jezik
(Brezigar in Zver 2019; Brezigar in Verša 2023).
Tem specifičnim izzivom, ki tudi danes vplivajo na kakovost pouka in spo-
sobnost šol s slovenskim učnim jezikom, da izpolnjujejo svoje poslanstvo, je
treba dodati še neugodne demografske trende v prebivalstvu in osip pri pre-
hajanju z nižje na višjo stopnjo šolanja. Oboje ogroža obstoj šol s slovenskim
učnim jezikom in povečuje pritiske v smeri racionalizacije mreže slovenskih
šol (Bogatec2017), kisejeod leta1955doleta2021že zmanjšalaza55 (Brez-

¹ Z izrazom slovenska šola naslavljamo skupek šol s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem in
Goriškem terdvojezičnošolovŠpetru.
² Medtem ko so šole s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem in Goriškem nastale v povojnem
času ter bile kasneje vključene v mrežo italijanskih javnih šol, je dvojezična šola v Špetru nastala
kot zasebna šola v 70. letih in bila šele z ureditvijo zaščitne zakonodaje ob prelomu tisočletja
vključena v mrežo italijanskih javnih šol.

470