Page 472 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Sara Brezigar

Zvidikamodelakulturnereprodukcije(Hornberger1988;Kramberger2013;
Garcia in Wei 2014) so bile slovenske vzgojno-izobraževalne ustanove name-
njene pripadnikom narodne manjšine za ohranjanje manjšinske skupnosti
(in jezika). Vendar se je z rahljanjem etničnih meja med večinsko in manjšin-
sko skupnostjo ter s povečano prehodnostjo med njima pojavila potreba po
drugačnem teoretičnem pristopu, ki bi bolje zajel novo družbeno realnost,
ki so jo sestavljali različno intenzivni pripadniki skupnosti – na identitetnem,
vrednotnem in jezikovnem področju. Novo realnost so nekateri raziskovalci
(Brezigar 2004; 2007; 2013; Jagodic in Čok 2013; Jagodic, Kaučič-Baša in Da-
pit 2017; Grgič 2020) poskusili uokviriti z alternativnimi razlagami, pristopi in
modeli, ki so bili zasnovani bolj na jezikovnih kot identitetnih opredelitvah in
bližje modelom jezikovne pridobitve (Skutnabb-Kangas 2000; Fishman 2001)
kot kulturne reprodukcije.
Med njimi je bil tudi model koncentričnih krogov, ki je nastal na podlagi
dela Jørgena Kühla (1997 v Brezigar 2004) o nemški manjšini na Danskem in
danski manjšini v Nemčiji (Brezigar 2004; 2013). Ta manjšinsko skupnost ra-
zume kot skupek različno intenzivnih pripadnikov, ki so bolj ali manj odda-
ljeni od njenega jedra. Trdo jedro skupnosti sestavljajo ljudje, ki jo jezikovno
in identitetno poosebljajo. Trdo jedro slovenske skupnosti v Italiji tako sesta-
vljajo posamezniki, ki se imajo za Slovence, uporabljajo slovenščino v doma-
čem okolju, delijo slovenske vrednote in slovensko kulturo. Osrednji pas se-
stavljajo ljudje, za katere slovenščina ni nujno (edini) jezik, ki ga uporabljajo
doma. Ta skupina ljudi ne povezuje nujno jezika in pripadnosti. Četudi v do-
mačem okolju uporabljajo (tudi) italijanščino, je zanje značilno, da se opre-
deljujejo kot Slovenci. Za to skupino ljudi je torej značilno, da se identifici-
rajo kot Slovenci in da imajo trdno slovensko kulturno tradicijo. Zunanji pas
pa predstavljajo ljudje, ki se sicer nimajo za Slovence, vendar do te skupno-
sti čutijo tolikšno afiniteto, da vključujejo svoje otroke v slovenske vzgojno-
izobraževalne ustanove, v slovenska kulturna in športna društva ter sodelu-
jejo v družbenem življenju manjšinske skupnosti.

Slovensko šolstvo v Italiji
Slovensko šolstvo⁴ v Italiji sestavljajo šole s slovenskim učnim jezikom na
Tržaškem in Gorškem ter dvojezična šola v Špetru. Na Tržaškem je pet, na

⁴ Slovensko šolstvo v Italiji sestavljajo vrtci (t.i. scuole materne), ki jih obiskujejo otroci med 3. in
6. letom starosti; osnovne šole, ki zajemajo pet razredov in jih obiskujejo otroci, stari med šest
in deset let, prvostopenjske srednje šole, ki zajemajo tri razrede in jih obiskujejo dijaki med 11.
ter 14. letom starosti, in drugostopenjske srednje šole, ki zajemajo per razredov in jih obisku-
jejo dijaki med 14. in 19. letom starosti. Vrtci, osnovne šole in prvostopenjske srednje šole so
združeni v celote, ki nosijo ime večstopenjske šole.
472