Page 473 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision
P. 473

Jezik kot dejavnik za vpis v šolo s slovenskim učnim jezikom v Italiji


             Preglednica 1  Materni jezik prvošolcev v šolskem letu 2019/2020 glede na stopnjo šolanja
             Stopnja šolanja                  Slovenski    »Mešani«  Neslovenski
             Vrtci                                ,        ,         ,
             Osnovne šole                         ,,                 ,
             Prvostopenjske srednje šole          ,,                 ,
             Drugostopenjske srednje šole         ,        ,         ,
             Povprečje (na vseh stopnjah)         ,        ,,
             Opombe  V odstotkih. Prirejeno po Brezigar in Verša (2023) po Bogatec (2020).

             Goriškem dve in v Špetru eno ravnateljsko večstopenjskih šol, ki vertikalno
             združujejo vrtec, osnovno šolo in prvostopenjsko srednjo šolo. Poleg tega
             šolska mreža zajema še ravnateljstva drugostopenjskih šol, in sicer štiri na Tr-
             žaškem in dve na Goriškem. Vrtce v šolskem letu 2023/2024 obiskuje skupaj
             818 otrok, osnovne šole 1.389 otrok, prvostopenjske srednje šole 912 otrok in
             drugostopenjske srednje šole 923 otrok. V šolskem letu 2023/2024 obiskuje
             vzgojno-izobraževalne ustanove s slovenskim učnim jezikom in dvojezično
             večstopenjskošolovŠpetru 4.042otrok.
               V četrt stoletja se je populacija slovenskih šol močno spremenila. Sredi 90.
             let prejšnjega stoletja se je v šole s slovenskim učnim jezikom vključevalo
             približno 60 otrok iz slovenskih družin, približno 35 iz mešanih zakonov⁵
             in med 5 ter 10 otrok iz italijanskih družin (Bogatec in Bufon 1996; 1999;
             Brezigar in Verša 2023). Stanje je pol stoletja kasneje popolnoma drugačno. V
             šolskem letu 2020/2021 je vsaka od treh omenjenih skupin predstavljala pri-
             bližno tretjino otrok, pri čemer je bila med njimi dejansko najmanjša prav
             skupina otrok, ki doma kot pogovorni jezik uporabljajo slovenščino. V šol-
             skem letu 2020/2021 je vanji sodilo 28 vseh otrok, skupina pa se vztrajno
             krči (Brezigar in Verša 2023). Do podobne porazdelitve pridemo tudi v pri-
             meru kategorizacije na osnovi maternega jezika šolajočega se otroka.
               Iz preglednice 1 je razvidno, da se šolska populacija glede na materni jezik
             spreminja po stopnjah šolanja. V šolskem letu 2019/2020 je bilo v vrtcih kar
             54,7 otrok z neslovenskim maternim jezikom. Takih otrok je potem 48 v
             osnovni šoli, 35,9 na prvostopenjski srednji šoli in zgolj 19,5 na drugo-
             stopenjski srednji šoli. Delež otrok z neslovenskim maternim jezikom se torej
             po vertikali šolanja pomembno zmanjšuje. Na ta račun pa se povečuje delež
             otrok s slovenskim maternim jezikom (od 21, 5 v vrtcih do 37,9 na drugi
             stopnji) in z mešanim maternim jezikom (od 23,8 v vrtcih do 42,6 na dru-
             gostopenjskih šolah).
               S povečevanjem deleža otrok s slovenskim in z mešanim maternim jezi-


            ⁵ To so zakoni, kjer je eden izmed zakoncev Slovenec, drugi pa praviloma italijanske narodnosti.
                                                                            473
   468   469   470   471   472   473   474   475   476   477   478