Page 473 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision
P. 473
Jezik kot dejavnik za vpis v šolo s slovenskim učnim jezikom v Italiji
Preglednica 1 Materni jezik prvošolcev v šolskem letu 2019/2020 glede na stopnjo šolanja
Stopnja šolanja Slovenski »Mešani« Neslovenski
Vrtci , , ,
Osnovne šole ,, ,
Prvostopenjske srednje šole ,, ,
Drugostopenjske srednje šole , , ,
Povprečje (na vseh stopnjah) , ,,
Opombe V odstotkih. Prirejeno po Brezigar in Verša (2023) po Bogatec (2020).
Goriškem dve in v Špetru eno ravnateljsko večstopenjskih šol, ki vertikalno
združujejo vrtec, osnovno šolo in prvostopenjsko srednjo šolo. Poleg tega
šolska mreža zajema še ravnateljstva drugostopenjskih šol, in sicer štiri na Tr-
žaškem in dve na Goriškem. Vrtce v šolskem letu 2023/2024 obiskuje skupaj
818 otrok, osnovne šole 1.389 otrok, prvostopenjske srednje šole 912 otrok in
drugostopenjske srednje šole 923 otrok. V šolskem letu 2023/2024 obiskuje
vzgojno-izobraževalne ustanove s slovenskim učnim jezikom in dvojezično
večstopenjskošolovŠpetru 4.042otrok.
V četrt stoletja se je populacija slovenskih šol močno spremenila. Sredi 90.
let prejšnjega stoletja se je v šole s slovenskim učnim jezikom vključevalo
približno 60 otrok iz slovenskih družin, približno 35 iz mešanih zakonov⁵
in med 5 ter 10 otrok iz italijanskih družin (Bogatec in Bufon 1996; 1999;
Brezigar in Verša 2023). Stanje je pol stoletja kasneje popolnoma drugačno. V
šolskem letu 2020/2021 je vsaka od treh omenjenih skupin predstavljala pri-
bližno tretjino otrok, pri čemer je bila med njimi dejansko najmanjša prav
skupina otrok, ki doma kot pogovorni jezik uporabljajo slovenščino. V šol-
skem letu 2020/2021 je vanji sodilo 28 vseh otrok, skupina pa se vztrajno
krči (Brezigar in Verša 2023). Do podobne porazdelitve pridemo tudi v pri-
meru kategorizacije na osnovi maternega jezika šolajočega se otroka.
Iz preglednice 1 je razvidno, da se šolska populacija glede na materni jezik
spreminja po stopnjah šolanja. V šolskem letu 2019/2020 je bilo v vrtcih kar
54,7 otrok z neslovenskim maternim jezikom. Takih otrok je potem 48 v
osnovni šoli, 35,9 na prvostopenjski srednji šoli in zgolj 19,5 na drugo-
stopenjski srednji šoli. Delež otrok z neslovenskim maternim jezikom se torej
po vertikali šolanja pomembno zmanjšuje. Na ta račun pa se povečuje delež
otrok s slovenskim maternim jezikom (od 21, 5 v vrtcih do 37,9 na drugi
stopnji) in z mešanim maternim jezikom (od 23,8 v vrtcih do 42,6 na dru-
gostopenjskih šolah).
S povečevanjem deleža otrok s slovenskim in z mešanim maternim jezi-
⁵ To so zakoni, kjer je eden izmed zakoncev Slovenec, drugi pa praviloma italijanske narodnosti.
473