Page 471 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Jezik kot dejavnik za vpis v šolo s slovenskim učnim jezikom v Italiji

igar in Verša 2023). Osip vpisov pri prehajanju z nižje na višjo stopnjo šolanja
pa ogroža predvsem raznovrstnost ponudbe srednjih šol druge stopnje in
torej njihovo vsebinsko atraktivnost za dijake.
Zmožnostvplivanjanademografsketrendejekompleksnodružbenovpra-
šanje, ki presega namene tega prispevka. Vendar razumevanje razlogov star-
šev za vpis otrok v šole s slovenskim učnim jezikom lahko pripomore h krepi-
tvi atraktivnosti teh šol. Prav tako lahko z razumevanjem vzrokov za osip pri
prehajanju na višje stopnje šolanja in z ukrepi za njihovo omilitev pripomo-
remo h krepitvi položaja slovenskih šol v Italiji, omogočimo njihov obstoj in
nadaljnji razvoj. Zato bomo v tem prispevku na osnovi sekundarne analize
nekaterih podatkov obsežnega korpusa kvalitativnih in kvantitativnih raz-
iskav Slovenskega raziskovalnega inštituta³ v Trstu raziskali, kako so se od
sredine 90. let do danes spremenili vzroki za vpis v šolo s slovenskim učnim
jezikom. Posebno pozornost bomo posvetili dejavnikom, ki povzročajo osip
vpisov pri prehajanju na višje stopnje šolanja. Ni namreč pomembno zgolj ra-
zumeti, kateri so tisti dejavniki, zaradi katerih se starši odločajo za vpis otrok
v šolo s slovenskim učnim jezikom, temveč tudi ugotoviti, kateri so tisti de-
javniki, zaradi katerih se odločajo, da to svojo odločitev kasneje spremenijo
in otroka na višji stopnji šolanja vpišejo na šolo z italijanskim učnim jezikom.
V prispevku bomo posebno pozornost namenili vprašanju, v kolikšni meri je
jezik ključni dejavnik pri tej odločitvi. Jezik je namreč najdistinktivnejša zna-
čilnost (čeprav ne edina), ki loči slovensko šolo od italijanske, Razumeti, v
kolikšni meri in kako vpliva na odločitev za vpis v šolo s slovenskim učnim
jezikom, je ključno za načrtovanje nadaljnjega razvoja omenjenih šol.

Teoretični okvir
Jezik ni zgolj ključni dejavnik, ki opredeljuje pripadnost posameznika sloven-
ski skupnosti v Italiji. Predstavlja tudi tisti dejavnik, ki definira skupnost kot
tako. Prisotnost slovenskega jezika in njegova raba sta torej tisti nujni ter ne-
obhodno potrebni pogoj za sam obstoj slovenske skupnosti v Italiji (Kaučič-
Baša 1997).

³ Uporabljali bomo primarno podatke iz naslednjih raziskav: Po mali maturi (Bogatec 2021b), Slo-
venske šole v tržaški in goriški pokrajini (Bogatec in Bufon 1996; 1999), posamezne podatke iz
longitudinalne raziskave ŠOLA, ki jo je izvajala Norina Bogatec (2015; 2020; 2021a; 2021b), in po-
datke, ki so bili v sodelovanju med SLORI in Univerzo v Trstu zbrani v okviru projekta Večjezič-
nost inidentitete vobmejnem prostoru:primeršole sslovenskim učnim jezikom vRomjanu (Ja-
godic in Zago 2022). Na relevantne metodološke vidike uporabljenih raziskav bomo po potrebi
opozorili pri uporabi podatkov. Celovita predstavitev metodologije vseh uporabljenih raziskav
presega potrebe tega prispevka pa tudi dejanske prostorske zmožnosti.

471