Page 516 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision
P. 516

Samantha Sever in Joca Zurc


                    Zaradi negativnih učinkov, ki sta jih povzročila epidemija covida-19 in po-
                  sledično zaprtje šol, se je gibalna aktivnost slovenskih osnovnošolcev pov-
                  prečno zmanjšala za več kot 13 že po dvomesečnem omejevanju giba-
                  nja zaradi obvladovanja epidemije (SLOfit 2020). Do podobnih ugotovitev
                  zmanjšanja gibalne aktivnosti učencev po pogostosti, organiziranosti in in-
                  tenzivnosti v obdobju epidemije covida-19 so prišle tudi druge, mednarodne
                  raziskave (Fröberg 2020; Moore idr. 2020). Postavlja se vprašanje, koliko so
                  učenci v tem obdobju dosegali priporočila Svetovne zdravstvene organiza-
                  cije, po katerih naj bi otroci in mladostniki med 5. do 17. letom starosti dose-
                  gali gibalno aktivnost vsak dan najmanj 60 minut zmerne intenzivnosti ter
                  vsaj trikrat na teden visoke intenzivnosti (WHO 2020).


                  Šolanje na daljavo
                  K uspešnemu hitremu prehodu in izvedbi šolanja na daljavo v obdobju epi-
                  demijecovida-19sozagotovoprispevalapriporočilatergradivaspredstavlje-
                  nimi možnostmi vzgojno-izobraževalnega dela na daljavo, ki so jih v pomoč
                  učiteljem pri pedagoškem delu izdali nacionalna in regionalne enote Zavoda
                  Republike Slovenije za šolstvo (2020). Ob navedenem pa so pomembno pri-
                  spevale tudi tradicija in izkušnje s šolanjem na daljavo, saj je taka oblika izo-
                  braževanja poznana že več kot sto let. Prvi program šolanja na daljavo so
                  ustanovili v Združenih državah Amerike leta 1873 in je deloval kot dopisna
                  šola, ki je bila namenjena izobraževanju žensk delavskega razreda (Open Col-
                  leges 2013). S pojavom radia in televizije je prišlo do napredkov v tehničnih
                  zmožnostih šolanja na daljavo ter povečanega zanimanja za njegovo razisko-
                  valno preučevanje. Konec 20. stoletja je intenziven razvoj svetovnega spleta
                  omogočil razvoj šolanja na daljavo, kot ga poznamo še danes (Anderson in
                  Simpson 2012, 3). Hiter razvoj informacijsko-komunikacijske tehnologije je
                  tako ključno prispeval k razvoju šolanja na daljavo (Nuraini idr. 2020).
                    Da lahko danes izpeljemo šolanje na daljavo, moramo izpolnjevati neka-
                  tere pogoje, med temi so v prvi vrsti opremljenost z ustrezno informacijsko-
                  komunikacijsko tehnologijo, računalniška pismenost učencev in učiteljev ter
                  dostopnost do svetovnega spleta (Drobnjak in Jareb 2007, 56). Šolanje na da-
                  ljavozahtevatudidobronačrtovanjeučneenote,prilagojenedidaktičnestra-
                  tegije ter znanje o komuniciranju s pomočjo informacijsko-komunikacijske
                  tehnologije (Rupnik Vec idr. 2020). Izvajanje šolanja na daljavo omogočajo
                  različne platforme, tako za izvajanje videokonferenc, kot sta npr. Zoom ali
                  Google Meet, kot tudi sistemi spletnih učilnic (npr. Google Clasroom, Moo-
                  dle) (Fatimah in Rizaldi 2020, 118). V obdobju epidemije covida-19 so učitelji
                  pri izvedbi šolanja na daljavo uporabljali različne pedagoške in didaktične


                  516
   511   512   513   514   515   516   517   518   519   520   521