Page 517 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Vpliv šolanja na daljavo na gibalno aktivnost in učno uspešnost pri osnovnošolcih v Prekmurju

pristope, kot so v naprej posnete videorazlage, spletne učilnice, komunicira-
nje po e-pošti itd. Pokazalo se je, da sinhronega poučevanja (npr. razlage v
živo) ni možno izvesti v polni meri na daljavo, zato so se učitelji posluževali
tudi asinhronega (npr. videorazlage, individualne naloge v spletni učilnici)
(Kustec idr. 2020).
Z izkoriščanjem zmogljivosti umetne inteligence lahko šolanje na daljavo
v prihodnosti učno izkušnjo prilagodi tako, da bo ustrezala edinstvenim po-
trebam in željam vsakega posameznika. Tak način izobraževanja bo zago-
tavljal, da učenci prejmejo najrelevantnejša in najzanimivejša izobraževalna
gradiva, kar lahko izboljša njihove učne rezultate (Selimović in Blatnik 2023,
15). Pričakovati je, da bo v prihodnje umetna inteligenca igrala pomembno
vlogo pri razvoju znanja in pridobitvi novih spretnosti učencev, učiteljem pa
bo omogočila ustvarjanje naprednejših učnih okolij (npr. sodelovalno učenje
ali ciljno usmerjena podpora pri težjih nalogah) (Luckin in Holmes 2016, 11).
Prednost šolanja na daljavo je predvsem v prilagodljivosti, saj lahko učenci
sami načrtujejo svoj dan in usklajujejo različne obveznosti. Anderson (2008)
meni, da ima učenje na daljavo več prednosti kot slabosti, saj se lahko izvaja
v vseh situacijah in pogojih, vse dokler obstaja internetno omrežje. Inova-
tivna učna okolja, ki jih podpira informacijsko-komunikacijska tehnologija,
učencu pomagajo pri razvoju kompetenc, ki so v 21. stoletju ključne (Cerk
2021). Učenci so se med šolanjem na daljavo v obdobju epidemije covida-19
poglobljeno spoznali s spletnimi učilnicami, pripravo in pošiljanjem e-pošte,
z nalaganjem in s pošiljanjem dokumentov ter z uporabo različnih videokon-
ferenčnih okolij(EDUvision 2021).Šolanjenadaljavo prednosti prinašatudi iz-
obraževalni organizaciji,sajimatatako manjšestroške(npr.najemnine,obra-
tovalni stroški), dostop do kakovostnih učnih virov in priložnost za vpeljavo
inovativnih modelov poučevanja (Rupnik Vec idr. 2020). Seveda imajo s tem
manj stroškov tudi posamezniki, ki se udeležujejo šolanja na daljavo, saj je
le-to cenejše od tradicionalnega izobraževanja, prihrani pa se tudi pri tran-
sportu, ki bi ga morali posamezniki opraviti, če bi šolanje potekalo fizično v
učilnici (Open Colleges 2013).
Čeprav ima šolanje na daljavo številne prednosti ter je cenovno, časovno in
krajevno dostopnejše od tradicionalnega izobraževanja, hkrati pomeni tudi
večjo izpostavljenost zaslonom (npr. tablični računalnik, prenosni računal-
nik, telefon itd.), kar lahko povzroči tveganja za motnje vida (Joulaei in Zol-
faghari 2021, 1). Najpogostejši simptomi, ki se lahko pojavijo ob izpostavlje-
nosti zaslonom, so rdeče ali suhe oči, utrujenost ter zamegljen vid (Barros
idr. 2021). Pomembna težava, ki se pojavlja pri šolanju na daljavo, je tudi po-
stavitev učencev v neenak položaj. UNESCO (2020) navaja, da 40 držav z

517