Page 518 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Samantha Sever in Joca Zurc

nižjimi dohodki med začasnim zaprtjem šol v obdobju epidemije covida-19
ni nudilo podpore prikrajšanim učencem. Podatki iz leta 2018 kažejo, da v Slo-
veniji dostopa do spleta ni imelo približno 20 populacije, vključene v for-
malno izobraževanje (European Data Portal b.l.). Problemi, ki se lahko poja-
vijo med šolanjem na daljavo, so tudi težave z namestitvijo opreme, s prijavo
v spletna omrežja ter prenosom zvoka in videa. Samo učenje na tak način se
učencem pogosto zdi dolgočasno in neprivlačno, saj je lahko posredovana
vsebina preveč teoretična (Nuraini idr. 2020). Med pomanjkljivosti šolanja na
daljavo bi lahko po Rusmanu (2011, 110) uvrstili pomanjkanje interakcije med
učitelji in učenci ter nagnjenost k zanemarjenju akademskih ali socialnih vi-
dikov šolanja. Zato učenci, ki nimajo visoke učne motivacije, zaostajajo pri
učnem uspehu. Raziskava Tanje Rupnik Vec idr. (2020) v obdobju prvega vala
epidemije covida-19 je pokazala, da sta pri izvedbi šolanja na daljavo največjo
težavo slovenskim učiteljem povzročili komunikacija, saj je bila precej zah-
tevnejša od komunikacije v živo, ter dosegljivost učencev. Kot prednosti pa
so učitelji izpostavili, da so učence bolje spoznali, da se je spremenil njihov
pogled na poučevanje in da sedaj vidijo, kaj je pravzaprav pomembno, da
učenci znajo.

Učinki gibalne aktivnosti na učno uspešnost otrok
Povečana gibalna aktivnost dokazano izboljša učno uspešnost; učenci, ki so
manj gibalno aktivni, dosegajo nižje ocene (Kohl in Cook 2013; Starc 2019).
Joca Zurc in Planinšec (2022) sta na reprezentativnem vzorcu slovenskih
osnovnošolcev ugotovila, da učenci, ki imajo nadpovprečen učni uspeh, pre-
segajo priporočila Svetovne zdravstvene organizacije v primerjavi s tistimi,
ki dosegajo povprečen ali slabši učni uspeh. Podobno je pokazala raziskava,
ki je bila narejena na populaciji učencev 4. razreda osnovnih šol na Gorenj-
skem, in sicer so najboljšo učno uspešnost dosegli učenci, ki so bili vključeni
v prostočasne organizirane oblike gibalnih aktivnosti. Na drugi strani pa so
učenci, ki se z gibalno aktivnostjo niso redno ukvarjali, dosegli najnižji učni
uspeh (Zurc in Pišot 2003, 58; Zurc 2008).
Ugotovitve kažejo, da je povečanje aerobne kondicije telesa, ki temelji na
gibalni aktivnosti, povezano z izboljšavami v delovanju celotne možganske
strukture in funkcij, ki so podlaga za učno uspešnost. Najmočnejša povezava
je bila ugotovljena med aerobno kondicijo in uspešnostjo pri matematiki,
branju in angleščini (Kohl in Cook 2013). Otroci, ki so gibalno uspešnejši, so
prav tako uspešnejši pri učenju, saj jim možgani dopuščajo, da informacije
hitreje in kakovostneje obdelujejo (Starc, Gril in Černilec 2017). Izvršilna funk-
cija in zdravje možganov sta osnovi za učno uspešnost otroka. Osnovne ko-

518