Page 561 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Zgodovina pouka matematike od neolitika do digitalne dobe

rajo imeti za to čas. Le če imajo dovolj časa, lahko samostojno razmišljajo,
eksperimentirajo, pri reševanju razvijajo lastne pristope, razpravljajo o reši-
tvah z drugimi učenci ali učiteljem ter utemeljijo odgovore sebi in drugim. Če
učenci niso obremenjeni s časom, je lahko njihova pozornost usmerjena tudi
v pristope pri reševanju, ne le v rezultate. V samem procesu učenja se lažje
izmenjujejo situacije – iskanje strategij, razprave, utemeljevanje, izmenjava
mnenj –, le če je dovolj časa. Postopno nadomeščanje ur matematičnih dej-
stev z ustvarjalnimi urami je žal dolgotrajen proces tako s stališča učiteljeve
preobrazbe kot s stališča učnih rezultatov.

Izkustveno učenje
Izkustveno učenjejemetodaučenja,ki skušaneposredno izkušnjo (doživljaj),
opazovanje (percepcijo), spoznavanje (kognicijo) in ravnanje (akcijo) pove-
zati v neločljivo celoto. Ne omejuje se zgolj na posredovanje simbolov – ab-
straktnega znanja pojmov in zakonitosti –, temveč v učenje nenehno vpleta
izkušnje udeležencev (Marentič Požarnik 1996).
Da bo učenec lahko res ponotranjil na novo usvojene pojme in z njimi na-
domestil intuitivne predstave, mu je treba zagotoviti različne situacije, v ka-
terih bo to novo znanje lahko uporabil in ga potrdil. Izkustveno učenje mu
lahko pomaga pri postopnem usvajanju in graditvi pojmovnih predstav, od
konkretnih izkušenj do abstraktnega pojma. Ima pomembno vlogo, zlasti za
učence, katerih izhodišče pri spoznavanju so čutila, zbiranje, merjenje in opa-
zovanje.

Konkretne
izkušnje

Dejavno eks- Razmišljajoče
perimentiranje opazovanje

Slika 2 Abstraktna kon-
Krog izkustvenega učenja ceptualizacija
po Kolbu (prirejeno po
Marentič Požarnik 1996)
561