Page 76 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Jovita Pogorevc Merčnik in Tina Štemberger

znaša 1, pri trditvi »Po zaključenem bivanju v strokovnem centru si denarna
sredstva lahko zagotovim brez redne službe« povprečje znaša 2,26, modus pa
2. Predstavljeni parametri ter tudi koeficient asimetrije, ki je pri obeh trditvah
asimetričen v desno, kažejo, da so mladostniki s trditvama v povprečju izrazili
nestrinjanje.Takšenrezultatocenjujemokotugoden,sajkaže,damladostniki
do zaključene izobrazbe ter zagotavljanja denarnih sredstev niso brezbrižni.
Pri ugotavljanju statistično pomembne razlike v brezbrižnosti glede na
spol je opravljen t-preizkus za neodvisne vzorce pokazal, da le-ta obstaja (t
=–2,637, g =89, 2p = 0,010), in kaže, da so nižje nestrinjanje z brezbrižnostjo
izrazile mladostnice (¯ x = 2,17) v primerjavi z mladostniki (¯ x =2,65).Tarezultat
nakazuje, da so mladostnice tiste, ki bolj kot mladostniki izražajo zanimanje
za nadaljevanje izobraževanja po zaključenem bivanju v strokovnem centru,
ker so za to bolj motivirane.

Sklep
Rezultati opravljene raziskave so pokazali, da mladostniki glede pripravlje-
nosti za nadaljevanje izobraževanja po zaključenem bivanju v strokovnem
centru izražajo nestrinjanje z dejavnikom zavračanje izobraževanja in dejav-
nikom brezbrižnost. Pokazala se je tudi pomembna vloga spola pri obeh de-
javnikih ter majhen učinek nadaljevanja šolanja, če ga mladostniki v času bi-
vanja v strokovnem centru ne bodo zaključili, na dejavnik zavračanje izobra-
ževanja. Na podlagi dobljenih rezultatov prepoznavamo, da mladostniki izra-
žajo pripravljenost za nadaljevanje izobraževanja po zaključenem bivanju v
strokovnem centru. Vezano na to opozarjamo na pomen podpore, ki jo bodo
mladostniki za ohranjanje pripravljenosti za nadaljevanje izobraževanja ter
vztrajanje pri izobraževanju potrebovali in jo je glede na prepoznane razlike
v večji meri treba zagotoviti mladostnikom moškega spola ter tistim, ki šola-
nja po zaključenem bivanju v strokovnem centru ne bodo nadaljevali, če ga
v času bivanja v njem ne bodo zaključili.
Mladostniki se po zaključenem bivanju v strokovnem centru pogosto vra-
čajo k staršem, kjer običajno niso deležnih ustreznih spodbud za urejanje sa-
mostojnega življenja (kot so jih, denimo, njihovi vrstniki), saj so starši veči-
noma sami obremenjeni s številnimi težavami oz. so njihovi vzgojni prijemi
tako zgrešeni, da dodatno prispevajo k nastajanju ali vzdrževanju otrokove
težavnosti (Gerič in Horvat 2000), zaradi česar je še toliko pomembneje, da se
jim v okviru sistemske ureditve zagotovita primerna pomoč in podpora, spe-
cializirana za preučevano populacijo, ki je prikrajšana za običajno družinsko
življenje. S tem se ji namreč lahko zagotovi enakovrednejši položaj glede na
mladostnike, ki imajo pri osamosvajanju podporo staršev oz. družine.

76