Page 81 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Mentoriranje zaključnih del

in komunikacija med mentorjem
ter mentorirancem

Nina Krmac Maja Mezgec
Univerza na Primorskem Univerza na Primorskem
nina.krmac@pef.upr.si maja.mezgec@pef.upr.si

V študijskih programih, kjer je predvideno zaključno delo, predstavljata pri-
prava in zagovor zaključnega dela pomembno prelomnico in sklepni del štu-
dentove študijske poti. Preučitev literature kaže, da je področje mentorira-
nja zaključnih del slabo raziskano. Na osnovi kvantitativne raziskave, izvedene
med diplomanti (n = 252), je bilo ugotovljeno, da sta za študente pri izbiri men-
torja pomembni predvsem mentorjeva odzivnost ter strokovnost na področju,
ki ga preučuje in o katerem predava. Rezultati nakazujejo, da komunikacija
med mentorjem in mentorirancem najpogosteje poteka preko e-pošte. Sta-
rejši kot so bili respondenti, manj je bilo komunikacije preko e-pošte in več
tiste v živo. Študenti, pri katerih je komunikacija z mentorjem potekala v živo,
so imeli v času celotnega procesa nastajanja zaključnega dela več srečanj in
stikov z mentorjem. Po drugi strani pa velja izpostaviti, da ni predvidenega us-
posabljanja za mentorje, čeprav mentorstvo predstavlja pomemben del pro-
fesionalnega razvoja visokošolskega učitelja.
Ključne besede: mentoriranje zaključnih del, odnos med mentorjem in mento-
rirancem, komunikacija med mentorjem in mentorirancem, izbira mentorja

Uvod
Zaključno delo, naj si bo to diploma, magistrsko delo ali celo doktorska di-
sertacija, za študente predstavlja pomemben korak, ki se večkrat pokaže kot
tudi zelo stresen in obremenjujoč. Prav zaradi tega je vloga mentorja pri tem
zelo pomembna,karpotrjujejo tudi različneraziskave(npr.Krmac2022;Ribau
2020; Islam 2020), ki ugotavljajo, da študenti cenijo mentorja, ki je na voljo za
spremljanje študentovega raziskovanja. Idealen mentor mora biti po njiho-
vem mnenju dosegljiv, prisoten in pošten, hkrati pa tudi kritičen. Predvsem
pa je ključno, da sodeluje s študentom.
Mentor ne vpliva le na uspešnost študentovega zaključnega dela, temveč
tudi na njegov profesionalni razvoj (Mhunpiew 2013). Therese Grohnert idr.
(2024) ugotavljajo, da pri tako pomembni vlogi, kot je mentorjeva, še vedno
ni razvitih in podprtih elementov, s pomočjo katerih bi lahko potrdili, kdaj oz.

Krmac, N.,S.Hudovernik, M. Rodela,M.Mezgec, M. RadetićPaićinM. Kukanja Gabrijelčič, ur. 2024.
Pedagoška vizija: premikanje izobraževanja od tradicije do inovacij – 50 let razvoja na Pedagoški fakulteti.
Koper: Založba Univerze na Primorskem. https://doi.org/10.26493/978-961-293-358-6.81-98