Page 82 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision
P. 82

Nina Krmac in Maja Mezgec


                  kateri so dejavniki učinkovitega mentoriranja zaključnega dela. Tudi pregled
                  literature kaže na to, da je omenjeno področje slabo raziskano. Slabo raziska-
                  nost in potrebo po raziskovanju tega področja navajajo tudi Annelie Ädel idr.
                  (2023).
                    Navedena izhodišča so predstavljala glavni povod, da podrobneje razi-
                  ščemo proces mentoriranja in dejavnike, ki vplivajo na potek in kakovost
                  mentoriranja, pri čemer smo se posebej osredotočili na odnos oz. komuni-
                  kacijo med mentorjem in mentorirancem.


                  Oblike mentorstva
                  Poznamo različne oblike mentorstva in tudi v visokem šolstvu se je skozi čas
                  oblikovalo več mentorskih oblik (Krmac 2022). Kar je različnim oblikam men-
                  torstva skupno, je, da gre za odnos sodelovanja med bolj in manj izkušeno
                  osebo (Govekar Okoliš 2016; Govekar-Okoliš in Kranjčec 2018), pri čemer prva
                  z nasveti in pojasnili vodi drugo.
                    Nina Krmac (2022, 228) ponuja popis različnih mentorskih oblik, s katerimi
                  se soočamo v visokem šolstvu:

                     – Mentorstvo pri praktičnem usposabljanju. V tem primeru mentor ni vi-
                       sokošolski učitelj ali sodelavec, temveč oseba v instituciji, kjer študent
                       opravlja praktično usposabljanje. Instituciji med seboj podpišeta do-
                       govor o sodelovanju pri praktičnem usposabljanju in nato institucija,
                       ki študenta gosti na praktičnem usposabljanju, določi, kdo od zapo-
                       slenih bo prevzel mentorsko vlogo. Pri usposabljanju za regulirane po-
                       klice mora imeti mentor določen naziv oz. kvalifikacije, da lahko opra-
                       vlja mentorsko vlogo. Sodelovanje oz. partnerstvo med visokošolsko
                       institucijo in institucijami, kjer študentje opravljajo prakso, je zelo dra-
                       goceno, saj so slednje pomembni deležniki in gradniki sistema.
                     – Tutorstvo. Lahko gre za tutorja študenta ali tutorja učitelja. V obeh pri-
                       merih študent do tutorja pristopi, ko ima težave s študijem ali pa po-
                       trebuje informacije v zvezi s študijskim procesom in podobnimi vsebi-
                       nami.
                     – Mentorstvozapripravozaključnega dela. V primerjavi s prej navedenimi
                       oblikami tu navadno študent sam izbere mentorja.
                     – Druge neformalne oblike mentorstva med visokošolskim učiteljem in štu-
                       dentom ali pa med študenti višjega in nižjega letnika. Gre za neformalni
                       mentorski odnos, ki se oblikuje nenačrtovano.

                    Pri prvih treh oblikah gre za t.i. formalne oblike mentorstva, kjer men-


                  82
   77   78   79   80   81   82   83   84   85   86   87