Page 86 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision
P. 86

Nina Krmac in Maja Mezgec


                  Izhajajoč iz odnosa in sodelovanja, ki se razvije med mentorjem in mento-
                  rirancem, se mentoriranje zaključnih del pogosto razvije v obliko t.i. vzaje-
                  mnega učenja, ki ga v strokovni literaturi opredeljujemo tudi kot »učno part-
                  nerstvo« (Govekar-Okoliš 2016), za katerega je značilen vzajemen in sodelo-
                  valen odnos.
                    Mentor v procesu mentoriranja zaključnih del prevzema različne vloge. Is-
                  lam (2020) nazorno izpostavlja 36 vlog mentorja, preko katerih vodi men-
                  toriranca skozi pripravo zaključnega dela. V začetni fazi so vloge usmerjene
                  predvsem v definicijo raziskovalnega problema in analizo raziskovalnih inte-
                  resov mentoriranca, ugotavljanje šibkih točk načrta raziskave in omejitev le-
                  teh. Sledi ustvarjanje spodbudnega odnosa in okolja, ki študenta podpira pri
                  delu, tu pa so tudi strokovnejše vloge, kot so podpora in usmerjanje pri iska-
                  nju literature, uporabi ustrezne terminologije, izboru ustrezne metodologije,
                  predlaganje dopolnitev oz. popravkov v raziskovalnem delu idr. Predvidene
                  so tudi podpornejše vloge, kot so spodbujanje študenta, da ustrezno izpelje
                  in zaključi zastavljeno delo, zagotavljanje ustreznega standarda/kakovosti,
                  spoštovanje časovnih terminov idr. Kakor navaja Gina Wisker (2005), dober
                  mentor mentoriranca vključi v dialog in aktivno refleksijo o strategijah učin-
                  kovitega raziskovanja. Spodbuja ga, da reflektira in izboljša svoj raziskovalni
                  pristop. Prikaže mu nove poglede na raziskovalni in ustvarjalni proces, pri če-
                  merstapomembnamentorjevoobvladovanjeraznolikostiučnihstilovinnje-
                  gova interpersonalna oz. medosebna veščina.
                    RaziskavaMajdeCencič(2020) medštudenti pedagoških študijskih progra-
                  mov v Sloveniji je pokazala, da študentje izpostavljajo predvsem strokovno,
                  pedagoško in podporno vlogo. Dobrodošla je tudi administrativna podpora,
                  npr. točne informacije o rokih in obveznostih študenta v postopkih pred za-
                  govorom (Cencič 2020). Mentoriranci izpostavljajo tudi pričakovanja v pove-
                  zavi z usmerjevalno vlogo mentorja (Cencič 2020), ki študenta vodi skozi vse-
                  bine, pomaga omejiti oz. zamejiti področje raziskovanja in podaja ustrezne
                  povratne informacije o usmeritvi ter opravljenem delu. Posebej cenijo kon-
                  struktivne kritike opravljenega dela, v samem odnosu pa izpostavljajo potr-
                  pežljivost in spoštljivost (Krmac 2022).
                    Raziskavo, ki jo je izvedel Mhunpiew (2013), je pokazala, da mentoriranci od
                  mentorja pričakujejo predvsem vodjo, ki jih drži na pravi poti in jim daje ob-
                  čutek samozavesti. Želijo si, da je do njih iskren, odziven, podaja konkretne
                  povratne informacije, ki jim omogočajo napredovanje. Mnenja so, da mora
                  mentor poznati prednosti in slabosti študenta, slednjega povezati z drugimi
                  strokovnjaki, če je treba, dajati nasvete, čustveno podporo ter študentu omo-
                  gočiti, da se nauči samomotivacije za doseganje vseh ciljev.


                  86
   81   82   83   84   85   86   87   88   89   90   91